Poslovna (r)evolucija

  • Podjetniške lekcije iz Santorinija

    Včeraj sem se vrnil iz enotedenskega uživanja na grškem otoku oziroma sklopu otokov z imenom Santorini. Otok je dejansko najlepši od vseh grških otokov, ki sem jih do sedaj videl (Kreta, Krf, Zakintos), saj je njegov nastanek posledica delovanja bližnjega vulkana. Z otoka pa naj bi se videl tudi najlepši sončni zahod v Evropi.

    No, nimam nobenega namena, da vam opevam, kako idiličen je otok in kako enkratno sem se imel (čeprav je to povsem res). V tej objavi želim izpostaviti nekaj podjetniških dejstev, ki sem jih skozi pretekli teden opazil, kljub temu, da sem imel možgančke povsem na »off«.

    Tako je v nadaljevanju nekaj podjetniških lekcij, ki se jih splača zapomniti (za večino panog):

    1. Pazite na vaš ugled in vašo zunanjo podobo

    Marketing »od ust do ust« je verjetno najmočnejši in najvplivnejši marketing vseh časov, saj ga zavedno ali nezavedno izvaja prav vsak posameznik. Ljudje namreč zaupamo bližnjim, poleg tega pa si dovolimo dokaj hitro vplivati na lastna mnenja, brez da bi zadeve temeljito raziskali ali razmislili. Na podlagi teh dejstev se je porodila tudi ideja o mrežnem marketingu.

    Seveda se tudi sam velikokrat ujamem v to past. Pred odhodom na Santorini sem vedel o otoku zelo malo. Vedel sem le to, da je bil tam dve leti nazaj moj kolega in da ni bil ravno navdušen. Otok, kot otok, imaš pač zelo malo za početi, poleg tega pa je imel tudi neke slabe izkušnje z domačini. No in to sem imel zakopano nekje v podzavesti.

    Ko je punca omenila, da bi šla na Santorini, se mi je seveda zgolj skremžil obraz. Tja pa že ne grem, »baje« je brez veze, pa še probleme z domačini imaš lahko. No, kljub vsemu pa se včasih zavem (poskušam se čim večkrat), da gre zgolj za nepomembne predsodke. Nekako se skušam ravnati po načelu – poskusi čimveč stvari ne glede na tuja mnenja, če ti ustreza obdrži, če ne zavrzi.

    Ampak, če pogledamo stvar iz druge plati, oziroma jo prenesemo v bolj praktično-realne okvire. Najboljša gostilna v Sloveniji za moje pojme je Gostilna Rakar, ki je v lasti družine mojega dobrega prijatelja. Pri njih se razvajam približno trikrat na leto in vsakič, ko sem tam še nekaj dni ljudem razlagam, kako edinstveno kulinarično izkušnjo ponujajo. Vse je na nivoju, od ambienta, do postrežbe in hrane (slow food).

    Na drugi strani, če od koga slišim, da je nek film res slab, pa sem si ga nameraval pogledati, obstaja velika verjetnost, da si ga res ne bom ogledal in v to prepričal še koga drugega. Ključno marketinško vprašanje pa je, kaj ljudje govorijo o vas in o vašem podjetju? Ali si lahko privoščite kakšne slabe predsodke?

    2. Zavedajte se svojih naravnih bogastev in jih dodobra koristite

    Druga pomembna lekcija, ki sem jo obnovil na Santoriniju je ta, da se moramo zavedati svojih naravnih bogastev. Tistih, ki si jih ljudje (trg) želijo in jih potrebujejo. Na osebnem nivoju lahko govorimo o znanjih, talentih, vrednotah, na nivoju okolja pa o vseh čudovitih naravnih pojavih, ki bolj ali manj jemljejo dih.



    Sončni zahod na Santoriniju

    Seveda pa ni dovolj, da se le zavedamo svojih naravnih bogastev. Je pa to prvi korak – torej samoanaliza ali pa analiza okolja. Drugi korak je, da začnemo ta naravna bogastva koristiti, kar je edino pravilno (razvoj in rast). Pri tem ne moramo mimo tega, da jih zavijemo v pravi celofan in na pravi način (marketing). Poleg tega pa moramo biti previdni, da ta naravna bogastva, na dogi rok ne uničujemo.

    Vsakemu so dane neke edinstvene lastnosti, ki jih mora vsak sam spoznati nato pa ponuditi ljudem, kot rešitev njihovih problemov. Včasih pa te lastnosti, le niso očitne na prvi pogled. Enako je z okoljem, vendar kot omenjeno, pri vsem tem je potrebne dolgoročni pogled, ki ga lahko zamegli kratkoročna korist.

    3. Spoznajte svoje goste in se diferencirajte

    Torej, da najprej postavim zadevo v smiseln kontekst. Kamari je majhno turistično naselje na Santoriniju. Ima vulkansko plažo, vzdolž celotne plaže pa so grške taverne in druge restavracije, za samimi restavracijami pa manjši hoteli z bazenčki. Znotraj mesta je še nekaj privatnih apartmajev, hotelov in restavracij, mesto pa ščiti visoka pečina, na kateri se nahaja samostan.

    Restavracij vzdolž obale je ogromno, verjetno več kot 30 ali 40. Vse ciljajo na isto ciljno skupino, večina jih ima enako ponudbo hrane in pijače ter enake cene in popuste. Kljub vsemu, pa so nekatere restavracije bolj polne od drugih. Torej, vprašanje je, kje se skriva razlika?

    Seveda se razlika skriva v diferenciatorju, edinstvenosti posamezne restavracije. Nekatere imajo živo grško glasbo, nekatere so povsem moderno opremljene, nekatere tradicionalno itd. Torej potrebno je ugotoviti, kaj je kupcem pomembno (ambient, ponudba hrane, lepe natakarice in lepi natakarji itn.) in se nato diferencirati.

    Zelo težko se je odločiti, ko gledaš na sproti dve grški taverni, obe z enakim ambientom, enakimi natakarji z grškim nasmeškom, enakimi cenami in podobno glasbo. Edina razlika, ki jo lahko opaziš je, da ima ena rdeče prte in ena modre prte na mizah. V takih primerih ponavadi odtehta naključna izbira. Lekcija: bistveno je, da smo edinstveni (v stvareh, ki so pomembne za vaše kupce).

    4. Spodbudite ljudi k akciji

    Na lastni koži lahko povem, da nas (kupce) je potrebno ponavadi zgolj malo spodbuditi k akciji, oziroma nam pomagati pri odločitvi ob nakupu. Tega se grški lastniki restavracij dobro zavedajo. Pred vsako restavracijo namreč stoji prijazen gospodič ali gospodična, ki te povabi k ogledu ponudbe.

    Ponavadi strategija uspešno deluje. Ko se sprehajaš med toliko restavraciji, se zelo težko odločiš, katero izbrati (tukaj se skriva še en marketinški trik: preveč ponudbe naenkrat je redko smiselno). Ko nekdo pristopi do tebe, pove kakšno šalo in ti malce pihne na dušo ter te povabi, da stopiš do menija in si ogledaš njihovo ponudbo, seveda težko odstopiš od tega. In že te sprašujejo, katero hrano imaš najrajši.

    Potem imajo seveda vse, kar si želiš… samo da se usedeš za njihovo mizo! :) Pomagajte svojim potencialnim kupcem pri odločitvah, spodbudite jih.

    5. Dajte in dobili boste

    Verjetno najpomembnejša lekcija, ki pa jo pogosto pozabljamo. Zakon je zelo preprost, pravi »dajte in dobili boste«. Izkušnje iz dveh različnih restavracij. V prvi ti že v osnovi težko kaj priporočajo, natakarji so slabe volje, itd. Saj verjetno veste, kako in kaj.

    V drugi restavraciji pa te sprejmejo nasmejano, sprašujejo po tvojih željah, priporočajo, se ravno prav ukvarjajo s tabo (da ni moteče, še vedno pa imaš vse ob pravem trenutku), itn. Poleg postrežbe so tudi krožniki na nivoju, miza čista, itn.

    Potem pride pika na i. Na koncu, ko rečeš za račun, ti pred računom prinesejo še sladico, ki je v celoti na račun hiše (domače pecivo, ki je minimalen strošek). Enostavno z veseljem pustiš večjo napitnino, oziroma, če ti kaj ni bilo ravno všeč, se nekako počutiš dolžnega pustiti vsaj nekaj več denarja.

    Običajno ljudje situacije čustveno vrednotimo predvsem po zadnjih dogodkih, saj imajo čustva to lastnost, da se »kotalijo« oziroma prenašajo v prihajajoče dogodke. Brezplačna sladica, povsem nepričakovano, ki vzbudi navdušenje, je odličen pozitivni mehanizem za nadgraditev odnosa, preden dobimo račun na mizo. Dajte in dobili boste…

    6. Lokacija, lokacija, lokacija

    Kot zadnjo lekcijo pa bi omenil pomembnost lokacije. To gre predvsem za panoge, kamor je potrebno privabiti večje število ljudi (trgovine, restavracije, stanovanja, diskoteke itd.). McDonald’s že ve, zakaj ne pečejo zgolj hamburgerjev, vendar so ena največjih nepremičninskih družb na svetu. Pomembnosti lokacije se dobra zaveda tudi Mercator.

    In enako se je lokacija izkazala za zelo pomembno pri turistični ponudbi v Kamariju. Vse restavracije, ki so se nahajale višje od glavne ceste vzdolž obale so imele veliko več problemov s privabljanjem gostov. Morajo biti še toliko bolj edinstvene, večini pa seveda težko uspe.

    Zakaj bi šel v neko drugo trgovino en kilometer stran, če pa imam Mercator pred nosom? No, v banko, ki je pred mojim nosom pa grem res poredko, ker sem imel z njimi v pretkelosti zelo slabe izkušnje. In zopet pridemo na prvo točko.

    Torej v podjetništvu je potrebno skrbno preučiti VSE strateške faktorje, med katerimi je lahko tudi lokacija. Ali je lokacija pomembna za določeno panogo, pa verjetno vedo le najbolj uspešni v tej panogi.

  • Vedno obrnite stvari na glavo

    Slika lahko pove veliko več kot 1000 besed. Zato naj bo tokrat slika navdih za osebni pristop k vašim izzivom.

    Razmišljajte izven ustaljenih okvirjev, obrnite stvari na glavo.

  • Kdaj je podjetništvo minimalno tvegano in povsem enostavno

    Podjetništvo je zmeraj povezano z določenim tveganjem. Seveda je višina tega tveganja odvisna predvsem od ljudi, ki so nosilci novega drznega podviga. Ključno vprašanje pri tem seveda je, kako to tveganje čim bolj zmanjšati in zagotoviti uspeh nove entitete oziroma kdaj je podjetništvo za posameznika minimalno tvegano in enostavno.

    Odgovor je seveda preprost. Podjetništvo je za posameznika minimalno tvegano in povsem enostavno, ko ima posameznik ustrezna znanja, izkušnje in osebnostne lastnosti ter seveda kanček sreče. Največje tveganje, ki ga lahko sprejme posameznik je neizobraženost. In to tveganje se enostavno eliminira tako, da se o določeni stvari izobrazimo in naredimo temeljit načrt, preden se podamo v dejansko akcijo (to je tudi pomembna dodana vrednost pisanja poslovnega načrta).

    Ko govorimo o znanjih v povezavi s podjetništvom, mora podjetnik dodobra poznati panogo, kakšni so trendi v panogi in kdo so ključni igralci, kako poteka veriga vrednosti itn. Poleg tega mora podjetnik imeti tudi osnovna znanja iz računovodstva, prava, financ, marketinga itn. Zgolj tako lahko komunicira z vsemi zaposlenimi in partnerji (eksperti), ki jih najame, da zanj opravljajo različne storitve, v katerih sam ni najboljši na svetu.

    Na drugi strani so veščine, ki so še toliko bolj pomembne v podjetništvu. Osnovne tri veščine, ki jih podjetnik mora obvladati so vizionarstvo, prodaja in vodenje ljudi. Poleg tega pa je za podjetnika pomembno tudi, da se zna dobro mrežit s potencialnimi partnerji (vpenjanje podjetja v okolje), da obvlada veščine pogajanja, zaposlovanja, postavljanja prioritet, fokusiranja, upravljanja s časom, načrtovanja, strateškega in taktičnega razmišljanja, organiziranja, nadziranja in usklajevanja interesov. Podjetnik mora biti tudi timski igralec in mora znati uspešno voditi svoj tim in še bi lahko našteval.

    Poleg tega mora podjetnik razviti tudi več osebnostnih lastnosti in stališč, ki so potrebni za uspeh, na podlagi osebne rasti, pridobljenega znanja in veščin. Te lastnosti pa so najpogosteje vztrajnost, odločenost, kreativnost, fleksibilnost, odprtost, pogum, ljubezen do spreminjanja sveta na bolje in ustvarjanja itn. Ravno osebnostne lastnosti so tiste, ki definirajo pri posamezniku, kje se bo nahajal v prihodnosti.

    Torej, ko ima podjetnik trdno jedro (psihično in fizično) ter obenem »learning by doing« pridobiva ustrezna znanja in veščine, močno zmanjša tveganje, ki ga sprejme z določenim podjetniškim podvigom. Pri tem se postavi vprašanje, ali je podjetnik dejansko »superman«? Odgovor je da in ne. Vsak podjetnik je po svojem »superman«, saj običajno počne stvari, ki se drugim zdijo nemogoče (vse očitne stvari so bolj ali manj že pač realizirane), vendar noben podjetnik ni popoln in tudi ni nekega vzorca, kaj ima vsak uspešen podjetnik.

    You are Superman

    Superman
    90%
    Green Lantern
    80%
    Iron Man
    80%
    Batman
    75%
    Wonder Woman
    60%
    Supergirl
    60%
    Robin
    55%
    The Flash
    55%
    Spider-Man
    50%
    Hulk
    45%
    Catwoman
    15%
    You are mild-mannered, good,
    strong and you love to help others.


    Mimogrede, na spletnem naslovu TheSuperHeroQuiz lahko odgovorite na nekaj enostavnih vprašanj in dobite odgovor, kateremu superheroju ste najbolj podobni. Zgoraj lahko preberete moje rezultate. :)

    Ampak, če se vrnemo na temo. Bistveno je predvsem to, da vsak podjetnik osebnostno rase, se zaveda kaj so njegove dejanske prednosti in slabosti ter svoje slabosti nadomesti s kompetencami drugih ljudi. Vsak podjetnik ima tako svoj stil in svoj nabor osebnostnih lastnosti, znanj in veščin, vendar pa večina podjetnikov stremi k razvijanju zgoraj naštetega.

    Na koncu pa seveda pride še kanček sreče, ki je vsekakor dobrodošla, če ne nujno potrebna. Velja pa si zapomniti tudi dejstvo, da če vam kakšno podjetje propade ali dve, ni to prav nobena tragedija, vendar imate zgolj več znanj, izkušenj ter bolj trdno jedro. Statistika namreč kaže, da če boste zgradili 10 podjetij, bo vsaj eno zagtovo uspešno.

  • Zakaj je podjetništvo zakon?

    Glede na to, da na veliko promoviram podjetništvo in skušam skoraj vsakega navdušiti nad podjetniškim udejstvovanjem, je mogoče smiselno, da bolj natančno tudi opredelim, zakaj je podjetništvo tako odlična zadeva. Razlog se seveda skriva v vseh dobrobitih, ki jih podjetništvo prinaša, tako za posameznika, kot tudi za širšo družbo.

    Če pogledamo na podjetništvo s perspektive posameznika, mu le-to omogoča, da se pokaže v svoji najboljši luči in zaživi polno življenje z vsemi svojimi talenti. Torej posamezniku omogoča neke vrste samoaktualizacijo. Na drugi strani pa, glede na to, da je podjetnik s svojim podjetjem na trgu, se od njega pričakuje, da skrbi za nenehen razvoj in rast podjetja, s tem pa tudi za lastno osebno rast in razvoj.

    Vse dobrobiti podjetništva za posameznika lahko povežemo z motivi, zakaj se ljudje odločajo za podjetništvo. Torej lahko govorimo o tem, da ima posameznik več svobode, realizira svojo idejo, lahko obogati itd. In nenazadnje podjetništvo posamezniku omogoča, da ustvarja, izraža sebe in s tem spreminja svet na bolje.

    Na drugi strani imamo širši družbeni pogled na podjetništvo, torej perspektivno celotne družbe. Prvo pomembno dejstvo je, da podjetniki rešujejo probleme ljudi in za reševanje teh problemov dobijo primerno plačilo. Torej nešteto proizvodov in storitev, ki se pojavljajo na trgu so zgolj rešitve za probleme s katerimi se soočamo vsi mi in s tem smo kot družba veliko bolj srečni, saj imamo manj problemov. Se pravi, podjetniki zadovoljujejo potrebe ljudi in jim s tem služijo.

    Drugi pomemben sestavni element dobrobiti podjetništva z vidika družbe je ustvarjanje novih delovnih mest. Podjetniki morajo z rastjo podjetja zaposlovati tudi novo delovno silo in tako omogočajo »kruh in mleko« vedno več ljudem. Seveda je za podjetnika to tudi velika odgovornost, vendar pa tudi pomemben prispevek k družbi.

    Uspešni podjetniki tudi pridno polnijo državno blagajno z vsemi davki, ki jih plačujejo in so obenem tudi pomembni sestavni element gospodarske rasti in zdravega kapitalističnega gospodarstva. Več kot je podjetniških aktivnosti, bolj pozitivno je to za določeno državo.

    Seveda pa je tukaj nujno omeniti tudi to, da večina podjetnikov, ki res uspejo, z veseljem vračajo zasluženo bogastvo v družbo in darujejo na tisoče dolarjev dobrodelnim organizacijam. Prav tako pomagajo s sponzorstvi in donacijami mnogim kulturnim in športnim društvom ter ostalim, ki potrebujejo tovrstno pomoč.

    Torej, podjetništvo je dejansko »win-win« situacija za vse vpletene. Negativna stran podjetništva pa je ta, da je trg neizprosen in da statistika ni v prid podjetnikom. Dejstvo je, da na trgu preživijo le najboljši in da ni spanja na lovorikah. Vendar pa sta končna nagrada in osebno zadovoljstvo na koncu ob uspehu toliko večje.

  • Najpogostejši miti o podjetnikih

    O podjetnikih obstaja kar nekaj mitov (nerealnih predstav, a ne zgolj pozitivnih, tudi negativnih) in verjamem tudi, da jih bo v prihodnosti vedno več. Podoba podjetnika se namreč občutno spreminja v pozitivno smer in iz dneva v dam srečam več ljudi, ki želijo postati podjetniki. S tem, ko podjetniki dobivajo vedno večjo veljavo v družbi, bo posledično pripeljalo tudi do več mitov, predvsem v smislu, kako so nekateri »na hitro in čez noč« (dejansko po 10 letih trdega dela) obogateli.

    Še vedno pa obstaja kar nekaj mitov, ki izhajajo iz tega, da v prejšnjem sistemu podjetniki niso bili dobrodošli. Predvsem zaradi tega, ker so preveč izstopali iz povprečja. V družbi, ki stremi k temu, da smo vsi enaki, pač to ni bilo mogoče. Tako sem v nadaljevanju zbral trenutno največje mite o podjetnikih, v prihodnosti pa dodam še kakšnega, ko naletim nanj.

    Podjetnik, koga si pa ti opetnajstil
    Vprašajte se, kakšne asociacije dobite, ko izrečete besedo podjetnik. Pri meni je beseda imela kar dolgo časa negativen prizvok, torej da je podjetnik nekdo, ki je nekoga izkoristil, opetnajstil ali pretental. Šele s časom, ko sem se zaljubil v podjetništvo, sem ugotovil, da so podjetniki tisti, ki odpirajo nova delovna mesta, rešujejo probleme ljudi, polnijo državno blagajno, spreminjajo svet na bolje itd. Ne rečem pa, da ni med njimi tudi kakšen nebodigatreba. Ampak v splošnem so podjetniki ljudje, ki jih žene moč po ustvarjanju pozitivnega.

    Torej prvi mit o podjetnikih je, da so podjetniki slabi ljudje, ki so prišli do svojega premoženja s prevarami. Absolutno ne drži.

    Postanem podjetnik in takoj kupim novega BMW-ja
    Veliko ljudi je prepričanih, da pač po nekaj mesecih, ko postaneš podjetnik, je pa že čas, da si kupiš novega BMW-ja, jadrnico, vikend na morju in v gorah, nove lepe poslovne prostore s fikusom, drage obleke itd. V realnosti podjetništvo pomeni običajno kar nekaj let odrekanje marsičemu in vlaganja v rast, razvoj in ustvarjanje. Šele po nekaj letih, ko postavimo trdne temelje podjetja in zagotovimo ustrezno rast, lahko žanjemo prave nagrade.

    “Entrepreneurs are born, not made!”
    Večno vprašanje, ali je podjetnik rojen ali »narejen«. Enako vprašanje se poraja za uspešne managerje, vodje itd. Odgovor je seveda jasen, vsak podjetnik je narejen. Tako, kot je lahko vsak investitor ali pa starš, je lahko vsak tudi podjetnik.

    Res pa je, da mora vsak podjetnik odkriti svoj stil – torej kaj ga veseli, kako veliko podjetje želi imeti, katere njegove šibkosti bodo zapolnili zaposleni itd. Mogoče ima kdo boljše dispozicije za podjetništvo, vendar nenazadnje lahko podjetnik postane vsak, le svoj ustrezen »profil« je smiselno odkriti.

    Do sedaj sem videl že podjetnike, ki so povsem introvertirani, kot tudi take, ki so rojeni vodje in prodajalci. Prav tako sem videl podjetnike, ki tehnologije sploh ne marajo, kot tudi največje tehnološke genije. Vsak je našel svoj profil podjetnika, svojo vizijo, področja, ki ga veselijo in začel ustvarjati.

    Če potegnemo črto, je vsak uspešen podjetnik razvil sklop veščin – ustvarjalnost, pogovor, pogajanje, prodaja, vodenje itd. Večine pa imajo to pozitivno lastnost, da se jih da priučiti. Torej ni smiselno iti vrat na nos v podjetništvo, se je pa smiselno takoj začeti učiti veščin, ki jih imajo dobri podjetniki.

    Vsak lahko začne s svojim poslom, je le stvar sreče in poguma
    Res je, da vsak lahko začne s svojim poslom, vendar pa je potrebno veliko več, kot le zgolj sreča in pogum. Čeprav sta obe omenjeni stvari zelo zelo pomembni v podjetništvu. Seveda pa poleg teh dveh stvari podjetnik potrebuje tudi poslovni načrt (sto strani debelo dokumentacijo ali pa skico na prtičku), razvijati mora veščine, pridobivati znanje, se mrežiti itd.

    Okoli osem od desetih podjetij propade, torej pravi podjetnik mora narediti vse, kar je v njegovi moči, da eliminira vse razloge, zaradi katerih propadajo podjetja. To pa običajno pomeni znoj (trdo delo) in občasno solze (težke odločitve in padci). Ampak najbolj vztrajni, nato žanjejo uspehe. V najslabšem primeru, morate zgraditi deset podjetij, da imate eno uspešno. 

    Podjetniki so hazarderji
    Do določene mere vsekakor drži, saj je v podjetništvu vključeno veliko tveganje, vendar pa se zadeve močno razlikujejo od tega, da gre nekdo v casino in stavi vse na eno določeno številko na ruleti. Podjetnik skuša zmanjšati tveganje s pisanjem poslovnega načrta, analizami, testiranjem in podobnimi mehanizmi, ki pokažejo, ali se za njegovo poslovno idejo skriva prava poslovna priložnost, ali pa trg ne bo dovzeten za podjetnikovo rešitev.

    Na drugi strani pa sem v šali že velikokrat slišal, da je za podjetnika lahko najslabše, če gre na študij MBA (Master of Business Administration) ali na kakšen podoben študij. V sklopu študija te namreč naučijo dodobra analizirati tveganje in ko enkrat uvidiš kakšno je dejansko tveganje pri posameznem podjetniške projektu, težko postaneš podjetniki.

    Podjetniki so egoistični posamezniki
    Prepričan sem, da vsak od nas počne vsa svoja dejanja iz nekih notranjih vzgibov, ki mu prinašajo užitek. Tako je o egoizmu relativno težko govoriti, ampak recimo, da so podjetniki egoistični do te mere, da znajo poskrbeti zase in za svoje podjetje. Če tega ne bi znali, samega podjetje sploh ne bi bilo.

    Dejansko pa bi sam rekel ravno obratno, da so podjetniki zelo altruistični posamezniki. Zavedajo se, da lahko dajo drugim šele, ko imajo sami. Velika večina uspešnih in bogatih ljudi, na neki točki začne deliti to, kar so ustvarili (Warren Buffet, Bill Gates, Donald Trump itd.).

    Potrebuješ veliko časa in denarja, da postaneš podjetnik
    Načeloma to drži, dejansko potrebuješ veliko časa, da zgradiš uspešno podjetje in prav tako nekaj denarja s katerim zagotoviš ustanovitev podjetja, prototip, prve stranke, itd. Res pa je tudi, da obstajata dva velika vzvoda, ki ju znajo podjetniki odlično in spretno uporabljati.

    Pravi vzvod je čas drugih ljudi (ČDL). Naloga vsakega podjetnika, je da čim prej zaposli druge ljudi, da uresničujejo njegovo vizijo. Gre za velik in pomemben vzvod, s katerim pa je tudi veliko dela. Ravnanje s človeškimi viri v podjetju je namreč daleč od enostavnega. Drugi vzvod pa je denar drugih ljudi (DDL). Razmerje med denarjem, ki čaka na računih za investicije v podjetja in med dobrimi podjetniki z dobrimi idejami, je močno v prid denarju. Torej vsekakor je moč uporabiti tudi ta vzvod, ampak zopet zgodba ni tako enostavna, kot se sliši na prvi pogled. Več o tem pa naslednjič.

  • Elementi, ki močno vplivajo na ostrino našega fokusa

    V prejšnji objavi sem govoril o pomembnosti fokusa, torej o tem, da je fokusiranje tudi del osebnostne rasti in napredka posameznika. Pri tem pa se je seveda smiselno vprašati, od česa je odvisno, koliko bomo dejansko fokusirani na posamezni projekt.

    V splošnem sem elemente, ki močno vplivajo naš fokus razdelil v dve skupini in sicer na tiste, ki definirajo naš fokus, torej prispevajo k temu, da smo bolj fokusirani ter na stvari, ki motijo naš fokus in našo energijo usmerjajo na več točk, s čimer pa je moč energije na posamezni točki manjša.

    Stvari, ki definirajo naš fokus

    Znanje in izkušnje
    Prvi dve stvari, ki močno vplivata na naš fokus sta zagotovo znanje in izkušnje. Če v življenju nismo bili nikoli fokusirani na eno zadevo, tudi ne vemo, česa smo zmožni narediti na tak način. Sam sem bil neverjetno presenečen, kako večja je bila moja produktivnost in moj output, ko sem na enem projektu delal vsak dan vsaj 10 ur in to nekaj mesecev skupaj.

    Torej pomembno je, da najprej sploh ozavestimo in izkusimo, kaj fokus pomeni in se nato odločimo, ali nam to ustreza ali ne.

    Vrednote

    Drugi pomembni element, ki definira naš fokus so naše vrednote. Torej dejstvo, kaj naj me je v življenju sploh pomembno. Če nam je glavna vrednota kariera, bo naš fokus zagotovo veliko bolj usmerjen na razvoj kariere. Če je naša glavna vrednota družina ali zdravje, bomo veliko težje držali fokus na karieri oziroma se sploh ne bomo počutili dobro, če ga bomo. Smiselno je, da se vprašamo, kaj so naše prave vrednote (kaj nam je v življenju res pomembno), preden začnemo nastavljati fokus.

    Želje in cilji
    Tretji element, ki močno vpliva na naš fokus so naše želje in cilji. Kako je fokus povezan s tem, lepo govori naslednja zgodba o velikem filozofu Sokratu:

    Njegov učenec ga je vprašal, kako lahko postane tako moder, kakor je on. Sokrat ga je popeljal do grajskega vodnjaka in mu potisnil glavo pod vodo. Učenec se je začel otepati, saj kaj takega ni pričakoval. Ko je bil že čisto obupan in res na koncu z močmi, ga je Sokrat izpustil. Po nekaj trenutkih, ko je učenec prišel do zraka, ga je Sokrat vprašal: “Kaj je bilo najbolj pomembno, ko si imel glavo pod vodo? Denar? Ljubezen? Čast? Povej, na kaj si mislil in česa si najbolj želel?” Učenec mu je odgovoril nedvoumno: “Kakšen denar, kakšna čast. Zraka! Le zraka sem si želel bolj kot vse na svetu.” “Vidiš”, se je nasmehnil učitelj, “ko si boš tako močno želel postati moder, te nič več ne ustavi.”

    Prioritete
    Na podlagi naših vrednot, želja in ciljev si običajno v splošnem postavljamo tudi prioritete. Vendar pa si moramo znati postavljati prioritete tudi v vsakodnevnem delovanju, torej v majhnih odločitvah, ki jih vsak dan sprejmemo, kako bomo uporabili naš čas.

    Če si vsak dan na list napišemo tri najpomembnejše stvari, ki jih moramo ta dan narediti in se jih brezkompromisno lotimo, ne glede na to, kdo nas je povabil na kavo, koliko nepomembnih dodatnih stvari pade na delovno mizo itd., zagotovo izostrimo naš fokus na naše cilje.

    Disciplina
    Daleč najpomembnejši element, ki bo definiral naš fokus je disciplina. Če se bomo držali zadanega načrta na dnevni ravni, bomo disciplinirani na pravi način in ne bomo pustili skušnjavam, da nam črpajo energijo, bo naš fokus zagotovo izjemen. Kako do samodiscipline pa je povsem drugo poglavje.

    Motivacija, bolečina in užitek
    V osnovi želimo početi stvari, ki nam prinašajo užitek in se želimo izogibati stvarem, ki nas bolijo. To je tudi glavni vir motivacije posameznika. In zadeva je preprosta, če počenemo stvari v katerih uživamo, bo naš fokus zagotovo postajal bolj in bolj oster. Na drugi strani pa, če počnemo stvari, ki so nam povsem odveč, se bomo zelo težko fokusirali. Ali uživate v vašem podjetju ali službi? Ste srečni, ko ste skupaj s partnerjem? To so pomembna vprašanja, ki definirajo kvaliteto vašega življenja ter vašo ostrino oziroma fokus.

    Domina efekt oziroma rezultati
    Element, ki tudi pomembno vpliva na naš fokus so rezultati našega dela. Ko se na nekaj fokusiramo, želimo tudi videti, da zadeva raste, se pravi želimo videti konkretne sadove našega dela. In bolj kot raste zadeva, bolj smo se pripravljeni fokusirati. Se pravi gre za neke vrste »domina efekt«, kjer ko podremo eno domino, začnejo padati še vse ostale. V nasprotnem primeru, če se po daljši vztrajnosti zadeve ne odvijajo kot smo načrtovali, pogosto izgubimo motivacijo in se tako tudi demotiviramo ter defokusiramo.

    Intuicija
    Zadnji element, ki bi ga omenil kot element, ki prispeva k našemu fokusu je intuicija. Če na neki točki začutimo, da se moramo lotiti nekega projekta in da je to edino pravilno, je to smiselno tudi narediti. Pri tem moramo seveda dovolj dobro poznati sebe in se zavedati, kdaj nam govori intuicija, kdaj pa gre za čustvena neravnovesja. Kadar se odločimo na podlagi prave intuicije, zagotovo ne bomo imeli problema s fokusom.

    Najpogostejše stvari, ki običajno motijo naš fokus

    Ideje, ki jih ne znamo filtrirati

    Če imamo veliko idej, ki jih želimo realizirati, se je zelo težko osredotočiti na eno samo idejo in se ji povsem posvetiti. Rešitev, ki deluje, je zelo preprosta. Vzamemo zvezek, ki ga poimenujemo »banka idej« in v njem shranjujemo vse svoje ideje. Prvič, ko to naredimo, naredimo analizo vsej idej in se lotimo realizacije tiste, ki izkazuje največji potencial. Na to idejo se fokusiramo in jo enostavno realiziramo.

    Vse ideje, ki se nam porajajo, ko smo fokusirani in ki niso v povezavi z našim fokusom, enostavno zapisujemo v zvezek z odnosom, da bomo te ideje mogoče nekoč realizirali. Če se zalomi pri realizaciji najbolj perspektivne ideje, se lotimo druge v vrsti, s ponovno predhodno analizo vseh idej. Ali še boljše, ko uspešno realiziramo prvo idejo (Google – iskalnik), imamo dovolj finančnih in drugih virov, se lotimo realizacije ostalih idej (desetine apliacij, ki jih je za tem lansiral Google).

    Raztresenost in neodločenost
    Drugi element, ki močno moti naš fokus je raztresenost posameznika. Če ne vemo, kaj želimo od življenja, kakšni so naši cilji in kaj nas veseli, se zelo težko fokusiramo na nekaj. Pri tem ne govorim o raztresenosti v smislu »znanstvenikov«, vendar o raztresenosti, ko ne znamo spraviti v red svojega življenja, se ne poznamo in smo vedno nezadovoljni.

    Drugi podobni primer je neodločenost. Kadar smo ne odločni, kaj bi počeli, za kaj bi se odločili in podobno, se zelo težko fokusiramo. Običajno je boljše, da sprejmemo kakršno koli odločitev, ki jo lahko kasneje popravimo, kot pa da se predolgo odločamo, torej smo predolgo v obdobju, ko sploh ne moremo biti fokusirani.

    Nizka stopnja energije, negativna energija ali travmatične situacije
    V trenutkih, ko smo z energijo na dnu, ali ko se nam zgodi kakšna negativna situacija, se običajno zelo težko fokusiramo, kar je tudi razumljivo. Sam sem ugotovil, da je pri meni v takih trenutkih vsak poskus, da bi se fokusiral, povsem zaman.

    Ampak pri tem gre običajno zgolj za kratkoročno defokusiranje (dan ali nekaj dni). Najboljša rešitev iz lastnih izkušenj je, da takrat povsem spremenimo vzorce našega delovanja (se ukvarjamo s športom, gremo na izlet itd.), premislimo zadeve in še enkrat naredimo analizo lastnega življenja in pravih ciljev. Nato pa, ko je najhujše mimo, ponovno začnemo fokusirati sebe in svoje delovanje.

    Ne znamo reči ne
    Najpogostejši razlog, zakaj izgubljamo svoj fokus je, da enostavno ne znamo reči ne. To je veščina, ki se je tudi sam učim že kar nekaj časa in še nekaj časa se je bom. Prvi ne-ji, za stvari, ki so povsem izven našega delovanja so zelo težki, a z vsakim ne-jem so zadeve lažje. Sploh pa, ko ugotovimo, da se ne zgodi nič drastičnega ali dramatičnega.

    Drugače pa je to, kdaj reči odločni ne in kdaj da prava umetnost, predvsem pa je umetnost tudi to, na kakšen način sporočiti sogovorniku svojo odločitev.

    Dnevne majhne napačne odločitve
    Te dnevne majhne napačne odločitve so povezane predvsem s samodisciplino. Enostavno je zadeve potrebno prijeti v roke in se jih lotiti. Problem pri celotni stvari je, da ko sprejmemo prvo majhno napačno odločitev (zgolj en košček čokolade), se ponavadi začne niz napačnih odločitev z izgovorom na prvo napačno odločitev (pojemo vso čokolado, ki jo imamo doma, kar je običajno več kot en zavitek).

    Dobra novica je ta, da gre pri vsem tem zgolj za vzorec, ki ga lahko počasi zamenjamo. Torej vzorec, ki nas vedno bolj defokusira, lahko zamenjamo z vzorcem, ki nas vedno bolj fokusira.

    Okolica
    Zadnji element, ki se mi zdi pomemben pri fokusu, pa je zagotovo okolica. S kakršnimi ljudmi se družiš, tak postaneš tudi sam. Torej če si v okolju, kjer so vsi fokusirani, boš sam zelo težko defokusiran in obratno.

    Še bolj kot širša okolica je pomembna družina ali partner. Če so usklajene vrednote, sanje, cilji, želje in v tem okviru oba parterja držita fokus, so odnosi veliko boljši, prav tako pa rezultati, kot pa če so vrednote povsem različne.