Blaz Kos

Poslovna (r)evolucija

30 dni cilji fokus metode motivacija navade odločitve Osebna rast plan ravnovesje ročnost spremembe spreminjanje uspeh zdravje

  • Kaj je strategija rasti podjetja?

    Strategija je sklop poslovnih odločitev, kam in kako investirati denar, čas, energijo, veščine, kreativni potencial ter druge vire organizacije, predvsem na dolgi rok.

    Dobra strategija identificira nekaj ključnih priložnosti, ki prinesejo podjetju multiplikativne učinke. Na podlagi tega odgovori na temeljno vprašanje, kaj podjetje počne in katerih stvari podjetje ne počne. Implementacija strategije nato pomeni koncentracijo ter osredotočenje virov na nekaj ključnih ciljev.

    Naloga strateškega odločanja je apliciranje pozicije moči podjetja na najbolj obetavno priložnost. Strategija je sama po sebi koncentracija moči in aplikacija te na področja, ki prinesejo največje rezultate. Osrednja točka strategije je izkoriščanje konkurenčne prednosti. Strategija določa, kaj je za podjetje res pomembno.

    Beseda strategija izvira iz grških besed stratos (vojska) in ago (voditi). Vir: Wikipedia

    Strategija je vedno odziv na izziv (običajno zaradi interne ali eksterne spremembe), torej če ni definiran izziv, težko govorimo o strategiji. To pomeni, da jasno in razumljivo kaže, kako se bo podjetje premaknilo naprej glede na spremenjene okoliščine.

    Podjetje nima strategije ali ima slabo strategijo, če sledi večjemu številu ciljev, ki so nepovezani ali si celo nasprotujejo.

    Kaj vse vključuje dobra strategija podjetja?

    Strategija niso zgolj ambicije, vizije in cilji. Dobra strategija identificira ključne ovire za doseganje ambicij ter ciljev ter vsebuje načrt, kako bodo te ovire premagane.

    Dobra strategija pokaže pot, identificira kako in kaj ter poda usmeritve vodjem, kje aplicirati odločnost in vztrajnost. Vsebina dobre strategije ni samo kaj, vendar tudi kako in zakaj.

    Če nimaš konkurenčne prednosti, ne tekmuj.

    Ključna vsebinska poglavja strategije:

    • Diagnoza
      • Naslavljanje osrednjih izzivov in tveganj
      • Analiza stanja in trendov
    • Usmeritve – zmanjšanje kompleksnosti in dvoumnosti, pričakovani odzivi in reakcije drugih, izkoriščanje vzvodov, podlaga za taktike ter akcije, ki so usklajene
      • Priporočeni koncepti
      • Poslovne taktike
      • Utemeljitve in argumenti
    • Konkreten načrt akcije – vsaka dobra strategija vključuje akcijo
      • Konkretni cilji in naloge (čim manjše število)
      • Zahtevana vedenja

    Pomembno je, da je strategija koherentna. Zaposleni in drugi viri podjetja so kot vektorji, ki morajo kazati v enako smer.

    Implementacija strategije zahteva sposobne vodje, ki so pripravljeni reči ne širokemu naboru priložnosti, interesom in akcij, ki niso skladni z zastavljeno koncentracijo energije.

    Implementacija strategije vedno pomeni spremembo aktivnosti, ki jih izvaja podjetje. Ljudje morajo začeti početi druge naloge.

    Kaj je slaba strategija?

    Najpogostejši elementi slabe strategije so:

    • Vključuje samo ambicije in cilje, brez poti
    • Niso naslovljeni glavni organizacijski izzivi, slabosti ter ovire
    • Vključene so splošne izjave, mnenja ter »buzzword«-i
    • Cilji niso pravilno zastavljeni
    • Ni koherentnosti – če ciljni niso povezani, ali so si celo nasprotujoči

    Strategija vključuje fokus in zavestno izbiro določenih ciljev pred drugimi. Glavni izziv pri pripravi strategije ni logična analiza, temveč izbira prioritetnih ciljev.

    »Če bi prišel nov CEO in nas zamenjal, kaj misliš, da bi naredil?« je pogosto dobro vprašanje, ki pomaga pri pripavi strategije, Andy Groove

    Dobra strategija vedno postavi določen del organizacije v slabšo ali sekundarno pozicijo oziroma morajo začeti izvajati druge aktivnosti. To vedno povzroči upor. Torej, če ni določenega upora znotraj organizacije, strategija ni dobro zastavljena ali ni v implementaciji.

    Strategija je »vsiljena« akcija v sistem

    Strategija je koordinirana akcija, ki je vsiljena v poslovni sistem. Gre za centralizacijo moči, z namenom, da se premaga ustaljeni način dela.

    • Decentralizacija spodbuja specializacijo. Se pravi delaš eno zadevo v kateri si dober, ne da se ukvarjaš z drugimi nalogami ali da te kdo moti.
    • Centralizacija je rezultat strategije, vendar vsiljena samo tam, kjer je to res smiselno in potrebno. Centralizacija je draga in naporna, prav tako spodriva specializacijo, prekinja in moti ljudi pri ustaljenem delu
    Business model canvas - Key Activities
    Sprememba strategije zahteva spremembo ključnih aktivnosti

    Edini način, da se strategija resnično realizira je, če za zastavljene strateške cilje zagotovimo dovolj virov (človeških, finančnih, časovnih,…). Strategijo brez ustreznih virov ni mogoče realizirati. To pomeni, da je pri snovanju strategije pomembno upoštevati tudi vire, ki jih imamo na voljo.

    Naloga vodje pri implementaciji strategije

    Naloga vodje pri implementaciji strategije je ustvariti pogoje, da se strategija čim lažje implementira. Vključuje uporabo volje in vodenja za izbiro pravih nalog, ki bodo premagale glavne ovire na poti do cilja.

    Strategija je bistveno več, kot plan, je ogrodje za sprejemanje poslovnih odločitev ter vodič za dosego poslovnih ciljev.

    To zahteva zavestno odločitev, katere aktivnosti se bodo v podjetju izvajale in katere ne. Brez spremembe aktivnosti, ki se izvajajo v podjetju, strategija ni dejansko implementirana.

    Viri:

  • Poznavanje strank: Ključ do uspeha vsakega start-up podjetja

    Novonastalo podjetje na samem začetku na trgu ne uspe zato , ker bi ustanovitelji primarno imeli veliko znanja o tem, kako graditi start-up podjetje. Na trgu start-up podjetje v semenski fazi uspe zato, ker ustanovitelji izjemno dobro poznajo trg in razumejo stranke boljše, kot kdor koli drug na tem svetu.

    Če dodobra poznaš trg in resnično razumeš stranke, poznaš tudi njihove probleme in posledično veliko lažje najdeš rešitev, za katero so stranke pripravljene plačati. Znanje o trgu in strankah seveda lahko dobiš na več načinov.

    Prvi je, da že prej deluješ v panogi, ali kot zaposlen v nekem podjetju, svetovalec, zastopnik ali kako drugače. Drugi način je, s t.i. procesom razvoja in odkrivanja strank (intervjuji, eksperimenti,…). Zaljubiš se v problem in ostaneš fleksibilen pri rešitvi (poslovni ideji). O tem govorijo t.i. vitke metodologije start-up podjetništva.

    Tretji način je, da skočiš v vodo na glavo in upaš, da je voda dovolj globoka. Vendar se žal večina podjetnikov na ta način popolnoma polomi. Namesto osredotočenosti na potrebe trga, so podjetniki v takšnem primeru osredotočeni na svoj lastni ego.

    Jaz pa že vem, kaj trg potrebuje. Moja ideja je inovativna, revolucionarna in stranke bodo kar same stale v vrsti. Malo verjetno. Od časa do časa se zgodi tudi takšen scenarij, vendar je bližje loteriji kot resni strategiji.

    Napačne predpostavke so mati vseh zaj**ov. Če se podajaš na trg, ki ga ne poznaš, je suma teh napačnih predpostavk izjemno velika. Običajno prevelika. Podjetju prej zmanjka denarja, ustanoviteljem pa volje in energije, preden pridejo do prave rešitve za katero so stranke pripravljene plačati. Še več, ljubezen v idejo je premočna, da bi prišlo do sistematičnega in resnega pivota.

    Tako je logično, zakaj je največ mladih podjetnikov v branži interneta. Zato, ker bolj ali manj poznajo ciljni trg, saj z njim živijo že od malih nog. Praktično rojeni so z računalnikom in povezani na internet. Poleg tega je možnost začetka učenja o trgu na internetu izjemno hitra, z nizko finančno investicijo. Povedano poenostavljeno postaviš pristajalno stran, usmeriš nekaj obiska na to stran in hitro lahko začneš z učenjem o strankah.

    Prav tako je logično, zakaj največ podjetnikov torej uspe, če so že prej več let delali na določenem trgu in v določeni panogi, pa naj bo to v okviru inštituta, multinacionalke, malega podjetja, neprofitne organizacije ali v kakršni koli drugi obliki. Imajo kontakte, poznajo trg, razumejo stranke, vidijo probleme.

    Start-upi ne uspevajo zaradi velike vizije in dobre ideje, temveč uspevajo zaradi superiorne strategije in boljšega vpogleda v trg in stranke.

    Preden se zaljubite v svojo idejo, spoznajte trg in ga razumite v drobovje. Na koncu vedno zmaga trg.

  • Kar meriš, lahko upravljaš

    Malo je ljudi na svetu, ki bi jim bila matematika resnično blizu. Ta znanost o lastnostih količin in prostorov je postala tako zelo kompleksna in zapletena, da večini ljudem prej povzroča težave, kot da bi videli lepoto načina opisovanja sveta, ki ga ta omogoča. Vendar so osnovna matematika, spoštovanje do številk, predvsem pa merjenje temeljna orodja, ki jih mora poznati vsak v življenju napredka želen posameznik. Poglejmo zakaj.

    Na področju managementa je že dolgo znano, da lahko upravljaš zgolj tiste stvari, ki jih tudi meriš. Vsak profesionalen načrt napredka najprej potrebuje analizo izhodiščnega stanja, nato cilj ter kot tretje začrtano pot in želeno hitrosti napredka. Vsako subjektivno ocenjevanje je jalovo početje. Najprej zato, ker si je izjemno težko priznati resnico, drugič, ker so naši možgani v svojih spodobnostih še kako omejeni.

    Številke opišejo (daleč najbolj) dejansko stanje, vse ostalo je ovinkarjenje in izogibanje bistvu. Ker številke razkrivajo resnico, se jih tudi toliko bolj bojimo. Neprimerljivo lažje je živeti v laži, kot si naliti čistega vina, kje smo; kaj šele meriti napredek, saj je ta bistveno bolj počasen, kot običajno pričakujemo in si želimo.

    Vendar ena pomembna zadeva, ki sem se je naučil v življenju je, da nam ne koristijo leta preučevanja, razmišljanja in načrtovanja, če se ne lotimo najtežjega – bistva; tistega bistva, ki je jasno merljivo in pokaže dejansko stanje oziroma napredek. Varanje samega sebe, da nekaj izboljšujemo, čeprav v resnici stagniramo na mestu, nima smisla. Nič nam ne pomaga, če preberemo sto knjig o tem npr. kako risati, če se ne usedemo in začnemo risati.

    Takoj za prvo tezo, da je merjenje nujno v življenju za spremljanje napredka, pridemo do druge teze, ki pravi, da je izjemno pomembno kaj merimo. Lahko merimo, koliko knjig o risanju smo prebrali, vendar je to povsem neprimerljivo s časom, porabljenim za dejansko risanje. Tona teorije je neprimerljiva z gramom prakse. Na tej točki se lahko dotaknemo tudi dejstva, da je v znanju moč (hitrejšega napredka) in tako imamo na vsakem področju življenja tiste bistvene stvari, ki jih moramo meriti ter potem še vse tiste, ki so drugotnega pomena, ali mogoče celo nepomembne. Z varljivimi metrikami (neznanje) si lahko lažemo, kako trdo garamo proti cilju, v resnici pa izbiramo lažjo pot, ki ne vodi do rezultatov.

    Neznanje lahko vodi celo do lažnega prepričanja, da napredujemo. Primer je tehtnica. Veliko ljudi se ob nekajdnevnem stradanju veseli, da so izgubili nekaj kilogramov, v resnici pa so naredili svojemu telesu več škode, kot koristi. Izgubljena voda in mišična masa sta nerealen prikaz fiktivnega napredka. Torej vedno potrebujemo pravo kombinacijo metrik, ki odražajo dejanski napredek. Tako v osebnem življenju, kot tudi na poslovnem področju.

    V podjetju je tako zelo kilav direktor, ki spremlja zgolj stanje na transakcijskem računu ter dobiček tik pred koncem leta, če bo potrebno kaj prikriti. Ob vsej znanosti, ki obstaja, kako spremljati napredek posla, tako s finančnega vidika, kot tudi kupcev in drugih poslovnih funkcij je žalostno, da kdo krmari poslovno ladjo s skrajno omejenimi podatki. Tako pridemo do naslednjega dejstva, da je uspešno nastavljen sistem merjenja napredka pomembna prednost v življenju, saj le ta omogoča učenje, učenje pa pomeni hitrejši napredek. Samo s pravimi metrikami lahko ugotovimo, kateri pristopi vodijo k hitrejšemu napredku in kateri pristopi mogoče celo k nazadovanju.

    Prav je tako, da v življenju vzljubimo ljubezen do številk in merjenja – v poslovnem in osebnem življenju. Le na ta način si priznamo dejansko stanje, v katerem se nahajamo, pridobimo mnogo znanja, ki omogoča napredek, obenem pa lahko celo sami razvijemo novo znanje, s tem ko merimo napredek lastnih inovativnih pristopov. Številke so tiste, ki pokažejo, da ne mešamo megle, temveč kujemo rezultate. Ko pridemo do številk, se vsi nakladači razbežijo.

    Na poslovnem področju ne bi v današnjem času priporočal prav nobenemu, da se gre podjetništvo, če ne pozna svojih metrik poslovanja (in jih tudi redno spremlja – t.i. KPI); tako z vidika podjetniških financ, kot tudi specifičnih metrik, ki se nanašajo na panogo, v kateri podjetnik posluje. Krmarjenje posla v današnjem času zgolj na podlagi intuicije je kot vožnja po avtocesti z zavezanimi očmi. Metoda vitkega podjetja lepo govori o tem, da je podjetništvo v resnici oblika managementa. Če želimo managirati, moramo meriti.

    Na področju osebnega razvoja pa obstaja pet temeljnih področij, kjer bi vsakomur priporočil redno merjenje; z namenom, da ugotovite vaše stanje, začnete pridobivati znanje, si zastavite cilje ter nato napredujete. Opozoril bi seveda na to, da ostaja velika verjetnost prvotnega razočaranja, ko ugotovimo realno stanje. Naša psihologija delovanja vodi k temu, da sebe pogosto opišemo bistveno boljše, kot je dejansko stanje. Zato se pa tudi tako radi izogibamo merjenju. Vendar vseeno, prej kot si priznamo resnico, hitreje lahko napredujemo; pogosto nas že resnica sama motivira k delovanju.

    Poglejmo si pet področij, kjer vam priporočam merjenje:

    Zdravje – Na prvem mestu, kjer je nujno, da se poslužujemo veščin matematike, je naše zdravje. Enako, kot peljemo na tehnični pregled naš avto in enako, kot računovodski izkazi kažejo zdravje našega podjetja, imamo zelo dobro razvite metrike, ki kažejo zdravje našega telesa. Zdrav duh lahko biva zgolj v zdravem telesu in lahko bi napisali na stotine strani, kakšne koristi prinaša zdrav življenjski slog. V preteklosti sem sam ta vidik močno zanemarjal, sedaj poskušam počasi bistveno bolj skrbeti zase in za svoje zdravje.

    Napredek na področju zdravja, če smo se v preteklosti zanemarjali, je seveda izjemno počasen in zahteva veliko jeklene volje, vzdržljivosti in discipline. Statistike kažejo, da je izjemno malo ljudi, ki jim uspe shujšati na zdrav način, še manj pa je tistih, ki imajo dovolj trdne volje, da se spravijo v formo.

    Stanje, v kakšni formi smo, je pogosto bistveno slabše, kot smo si predstavljali. En obisk v fitnes lahko hitro pokaže, da smo zanemarjali svoje telo leta in leta. In če se odločimo spraviti v formo, je prav, da nam pomagajo vrhunski strokovnjaki, s pravimi metrikami, programom dela in merjenjem napredka. Napredek je lahko sicer počasen, vendar absolutno merljiv, če se držimo zastavljenega programa.

    Denar – Daleč najbolj jasna dodana vrednost merjenja se pokaže na finančnem področju. Denar je že sam tako ali tako povezan s številkami, oziroma je papir z natisnjenimi nekaj ciframi. Redno, sistematično merjenje našega premoženja, tako z vidika uspeha (prilivov, odlivov), kot tudi bilance (našega premoženja), prinaša mnoge dodane vrednosti.

    Kot pri vsakem merjenju, kot že omejeno, tudi pri denarju pride na vrsto najprej analiza. Tehnologija danes omogoča izjemno enostavno analizo porabe sredstev. Sam sem pred kratkim začel uporabljati Toshl, aplikacijo za mobilne telefone, ki je plod dela slovenske podjetniške ekipe, narejena na temeljih enostavnosti, uporabnosti in prijetne uporabniške izkušnje.

    Analiza hitro pokaže, da za določene stvari zapravimo bistveno preveč denarja. Prav tako vpisovanje vsakega posameznega stroška prispeva k ponovnemu premisleku, ali nekaj res potrebujemo. Z analizo začnemo bolj kontrolirati porabo. Nenazadnje analiza hitro jasno pokaže, da redko plačamo najprej sebi, kar pa je prvo pravilo uspešnega ravnanja z denarjem. Samo analiza je tista, ki nam pokaže smernice, kje privarčevati in kako se gibljejo naši prihodki.

    Bolj zahtevno, posledično pa tudi bistveno bolj koristno, je vodenje našega premoženja. Hitro lahko ugotovimo, da je doseganje donosov izjemno zahtevno, večanje premoženja pa naporen in dolgotrajen proces. Vendar kamen na kamen, palača.

    Vsak mesec malo večje premoženje pomeni na dolgi rok veliko večje premoženje, če investiramo dovolj pametno. Brez spremljanja naše osebne bilance, z lahkoto zapravimo vse, kar zaslužimo, kar pomeni, da se naše premoženje ne more večati; ko pa enkrat iz meseca merimo rast premoženja, nas to kar nekako prisili, da najprej plačamo sebi. Veliko bolj temeljito se ukvarjamo tudi s tem, kam investirati denar, kje so skriti stroški ipd. Če ne meriš, enostavno ne moreš upravljati.

    Glede na to, da mlajša generacija ne bo imela pokojnin, je nujno, da poskrbimo za svojo prihodnost – tako za samo finančno varnost, kot tudi želen standard in nenazdanje, če nam uspe, tudi za finančno svobodo. Poti sta zgolj dve, ali odpremo dovolj velik finančni tok, da v nekaj letih pokrijemo vse svoje prihodnje finančne potrebe (npr. s podjetništvom, če imamo dovolj kompetenc) ali pa počasi in skrbno skrbimo za rast svojega premoženja. Slednje pa je veliko težje, če redno ne merimo našega napredka.

    Partnerstvo – Kakovost vsakega partnerskega odnosa je odvisna od števila ur, ki jih preživimo s partnerjem ob pozitivnih, igrivih čustvih. Se pravi, da skupaj načrtuješ, ustvarjaš, slediš ciljem, počneš stvari, doživljaš življenje, se ljubiš ipd. Šteje zgolj časa, ki je prežet s pozitivnimi čustvi in pozitivnim ljubezenskim odnosom. Prepiri in sedenje pred televizijo v ta čas seveda ne štejejo. Vsak takoj ve, kdaj gre za pozitiven čas in kdaj ne.

    Ko zmerimo, koliko kakovostnih ur preživimo s partnerjem, nam hitro lahko postane nerodno. Hitro ugotovimo, kako ljudi, ki nam pomenijo največ na svetu, včasih nenamerno zapostavljamo ali pa ne živimo celotnega potenciala razmerja; lahko zgolj zato, ker imamo fiktivno predstavo, koliko se posvečamo partnerstvu. Če ne merimo, ne vemo.

    Nekateri pa od odnosov celo bežijo ali se posvečajo povsem napačnim odnosom. Če meriš čas, ki ga preživiš z vsemi ključnimi ljudmi v življenju,v smislu enkratne analize,  lahko celo prideš do ugotovitve, da preživiš več časa z ljudmi, ki ti povzročajo težave in ti niso blizu, kot z ljudmi, ki v tvoje življenje prinašajo ljubezen, radost in srečo.

    Formula za kakovostno partnerstvo je enostavna. Če želimo bolj kakovostno partnerstvo, moramo preživeti več kakovostnega časa s svojim partnerjem. Vsaka dodatna izmerjena ura pomeni bolj bogato naše življenje. Le z dejanskim merjenjem porabe našega časa lahko ugotovimo, kakšne so naše vrednote oziroma prioritete v življenju in kam nas te peljejo. Če ni partnerstvo visoko na samem vrhu vrednot, je edina možnost, ki jo imamo v življenju kilavo partnerstvo.

    Učenje – Najprej izmerite, koliko časa zapravite pred škatlo za idiote, poznano tudi kot multimedijskim predvajalnikom oglasov ali še bolj poznano pod imenom televizija ter koliko časa preživite zgubljeni na internetu in presenečeni boste. Če niste že opravili s temi kradljivci časa. Povprečen človek preživi vsaj med 10 in 20 ur pred televizijo na teden, kjer se programira v pridnega potrošnika, svoje dragoceno življenje pa zapravlja. Edini ljudje, ki imajo kaj od televizije so tisti na drugi strani ekrana.

    V drugem koraku zmerite, koliko ur na mesec vlagate v svoje znanje – z učenjem, obiskovanjem seminarjev, branjem knjig in podobno. Prav tako boste verjetno presenečeni. Povprečen človek je blizu nule, tisti, ki dajemo vse od sebe, mogoče pridemo do nekaj ur na teden. To je zelo jalovo, glede na to, koliko kompetenc lahko razvije posameznik in kako pomembne so te v družbi znanja. Nujno postavljamo pred pomembno in tako ni opcije, da v življenju napredujemo.

    Ko si enkrat odkrito priznate, koliko malo vložite vase in v svoj napredek, hitro spremenite svoje stališče do porabe časa. Brez problema vržete stran televizijo in ta čas namenite raje produktivnim in drugim stvarem, ki se vam v življenju obrestujejo. Ko ugotovite, da ne vlagate nič v svoje znanje, je to dobra motivacija, da v življenju naredite prostor za pomembno. Če sebe ne postavite na prvo mesto, v življenju ne pridete daleč. Prav tako je v znanju moč in v ustvarjalni družbi znanja močno zaostajamo, če ne vlagamo vase. Dolgoročno nam stokanje nad državo ne bo prav nič pomagalo, kompetence pa brez dvoma. S kompetencami nam je odprt celotni svet.

    Nadzor nad umom – In še najtežje. Vaša kakovost življenja je močno odvisna od tega, ali vi obvladujete um, ali um obvladuje vas. To je temelj budistične in še katere druge vzhodne religije. Osnovno orodje krepitve nadzora nad umom je meditacija. Izmerite, koliko časa lahko sedite v nepremičnem položaju z osredotočenostjo na eno točko (misel, čakro), in ugotovili boste, kakšna je vaša sposobnost nadzora nad umom.

    Če redno ne meditirate, boste zelo razočarani. Po nekaj minutah vas bodo začele posiljevati misli, srbeti deli telesa, počutili pa se boste skrajno neugodno. Manj, kot zdržite, bolj vas načelom obvladuje um. Bolj, kot vas obvladuje um, več negativnih misli to pomeni. Več negativnih misli, nižja kakovost življenja. Več trpljenja v življenju pa pomeni nižjo stopnjo zavesti.

    Pozitivno je seveda to, več kot boste v življenju meditirali, bolj boste krepili mišico nadzora nad vašim umom. Če boste vse to počeli z notranjim nasmehom in ne z mučenjem, pa boste lahko doživeli tudi mnogo duhovnih izkušenj, ki presegajo zemeljske mesene užitke. Nagrada bo torej dvojna, vaša kakovost življenja pa bistveno večja. Ko pridete do točke, ko lahko meditirati do neskončnosti, pa lahko celo opustite merjenje.

    Ne gre vse na enkrat – Na koncu je še ena pomembna lekcija, ki je ne smete nikoli pozabiti. Ne gre vse na enkrat. Zastavljeni cilji, da boste vse metrike na vseh naštetih področjih integrirali v svoje življenje, so nerealni. Napredovati je potrebno korak za korakom, najboljše s fokusom na eno področje. Preveč zahtevnih ciljev vodi v to, da naredimo veliko stvari slabo, kar pa je enako, kot če ne bi naredili nič. Zato korak za korakom, postopno in počasi. Ko obvladamo eno področje, se premaknemo na naslednjega.

    Daleč najboljše je začeti na področju zdravja, saj izboljšanje tega zelo pozitivno vpliva na vsa druga področja. Lahko pa izberemo tudi tisto področje, kjer imamo trenutno največ težav in nam gre najslabše. Ko enkrat s pomočjo merjenja integriramo nove vzorce delovanja v naše življenje, področje za področjem, lahko opazimo tudi izjemno transformacijo v kakovosti našega življenja. Ves trud, ki smo ga vlagali, se počasi obrestuje. Nikoli ne smemo pozabiti, da težka pot s časom postaja lahka in lahka pot s časom postaja težka. Izberite težjo pot, ki vodi v svetlejšo prihodnost vašega življenja. Težja pot pa je tista, katera je podkrepljena s konkretnimi metrikami in merjenjem napredka.

  • Vitko startup podjetje

    V zadnjih nekaj letih se je v ZDA in po svetu razvila filozofija t.i. vitkih startup podjetij (The Lean Startup). Dejstvo je, da so trgi prenasičeni z dobrinami, potrošniki skrajno zahtevni in visoko izobraženi, konkurenca globalna, hitrost tehnoloških in drugih sprememb vse večja, poslovno okolje je postalo popolnoma nestabilno in še bi lahko naštevali; to je le nekaj karakteristik, ki jih je prinesla informacijska revolucija in prehod v (ustvarjalno) družbo znanja.

    S tako drastično spremembo poslovnega okolja, se je pojavila tudi potreba po novem konceptu gradnje in managementa podjetij, sploh v fazi, ko se na trg lansira povsem nove proizvode ali storitve. Pristopi, ki so veljali za dobre poslovne prakse še nekaj let nazaj, kot je na primer priprava poslovnega načrta, izvajanje anket in analiz trga, dolgoročno planiranje ipd. se ne obnesejo več, sploh v najbolj dinamičnih panogah, kot so internet, mobilna telefonija ipd. Zaradi kompleksnosti in dinamičnosti trga so potrebne nove metode in pristopi.

    Nove metode in pristopi v 21. stoletju pa prinašajo tudi edini pametni nasvet za vse, ki se želijo podati na pot podjetništva – pozabite na vse svetovalce, razprave, teorije, konference (nekaj izjem), filozofiranja, pisanje nepotrebnih dokumentov (dolgih poslovnih načrtov) in podobno. Preberite spodnjih pet knjig, nato pa se lotite akcije, kot je zapisano v navedenih knjigah. Če boste upoštevali nasvete v knjigah, se boste takoj lotili bistva. Sicer je mnogo bolj boleč pristop za ego podjetnika, neprimerljivo bolj zahteven in izvršen, vendar se na koncu močno obrestuje.

    Prav tako nima smisla, da se ali kot podjetnik, ali kot svetovalec ali v kakršni koli drugi vlogi pogovarjate s komer koli o startup podjetjih, če niste prebrali zgornjih knjig; saj se v resnici pogovarjate o zastarelih pristopih, kot bi se na primer pogovarjali, na kakšen način odpreti podjetje za razvijanje fotografij iz klasičnega fotoaparata na film, ali pa, kako zgraditi stranišče na štrbunk.

    Znanje v teh knjigah je osnovni predpogoj, da lahko zgraditi sodobno uspešno podjetje. Nujno pa je, da vso to znanje kombinirate tudi z agilnimi metodami vodenja. Kombinacija agilnega in vitkega podjetja, je tista prava kombinacija, kako danes zagnati podjetje. Vse ostalo je postalo bolj ali manj brez vrednosti, ko govorimo o startup podjetjih. Glede na to, da je v tujini takšen pristop do grajenja podjetij postal standard, sploh ne gre za konkurenčno prednost v pristopu, vendar za pogoj, da sploh lahko tekmujete.

    Žalostno je, da veliko podjetnikov pri nas ne pozna ne koncepta vitkih podjetij, ne agilnega vodenja. To pa pomeni, kot da bi želva tekmovala z gepardi. Namen novih pristopov je namreč predvsem v hitrosti (pridobivanja znanja o trgu), skladno z rekom, hitrost ubija. Sicer, lahko ubijemo tudi sebe, vendar ne, če smo pametno hitri. Biti hiter na pameten način pa je ravno kombinacija teh dveh pristopov, strategije vitkega podjetja in vodenja po agilnih metodah.

    Podjetniki prav tako prepogosto pozabimo na najbolj dragoceni vir na svetu, ki ga imamo, to je naš čas in energija, prav tako pa tudi čas in energija, nenazadnje pa tudi denar drugih ljudi.

    In prva predpostavka vitkih podjetij govori ravno o temu. Danes v razvitem svetu ni več vprašanje, kako razvijati, namreč kapacitete človeških in drugih virov niso redke, bistveno bolj v ospredju je vprašanje, kaj sploh razvijati, da ne bodo viri uporabljeni zaman. Če gremo še korak dlje, si moramo postaviti še sorodno vprašanje in sicer, kako znižati tveganje angažiranja vseh virov na minimum. Namreč velika zguba je, če razvijemo produkt, ki ga nihče noče. Ne mi, ne angažirani viri, ne okolica nima prav nič od tega.

    Poglejmo si nekaj osnovnih sodobnih pristopov k gradnji startup podjetij, ki so združeni v konceptu vitkega podjetja; kot ogrevanje, ki vas mora prepričati, da preberete zgoraj navedenih pet knjig.

    Podjetništvo je oblika managementa

    Prva pomembna predpostavka koncepta vitkega podjetja je, da podjetniški uspeh ni izključno posledica dobrih genov, sreče ali tega, da smo na pravem mestu ob pravem času. Nenazadnje, če analiziramo zgodovino, je bilo izjemno veliko podjetnikov ob pravem času na pravem mestu, pa jim  ni uspelo. Podjetniški uspeh je tako večkrat posledica skrbno načrtovanega in izvedenega procesa dela. Procesov dela pa se lahko priučimo. Podjetništvo ni nič drugega, kot oblika managementa. Čeprav se velikokrat zdi, da gre za povsem drugačni vlogi, pri čemer je podjetnik prodajalec čustev (vizije), inovator in človek novih priložnosti, manager pa tisti, ki organizira resurse (razum), v bistvu podjetništvo v sodobnem času zahteva znanstven in sistematičen pristop. Z znanstvenim in sistematičnim pristopom se lahko postavimo na pravo mesto ob pravem času.

    Startup podjetništvo pomeni, da imamo skupino ljudi, katere namen je ustvariti nov produkt ali storitev v izjemno negotovih okoliščinah. Namen startup podjetja je zgraditi dolgoročno obstoječ posel (ustvarjanje profita). Po konceptu vitkega podjetja je pot do dolgoročno obstoječega posla najbolj možna s sistematičnim in znanstvenim pristopom, predvsem na podlagi praktičnih poskusov. Te omogočajo vzpostaviti sistem učenja, ki vodi k testiranju posameznega segmenta vizije. Učenje na podlagi konkretnih dokazov temelji na zanki zgradi-meri-uči se. Dodana vrednost te zanke je, da ko startup podjetje na podlagi svoje ideje oziroma vizije zgradi nov produkt, tega postavi takoj na trg in se na podlagi odziva strank lahko odloči, v katero smer nadaljuje razvoj. Odziv strank so ključne informacije, ki omogočajo pripravo kalkulacije ter sistema, kako meriti napredek, postaviti mejnike in določiti prioritete dela. Novi produkti se tako razvijajo kar skupaj s strankami.

    Neuspeha ni, je smo učenje, ki mora biti dovolj hitro

    Najslabše, kar se nam lahko zgodi je, da razvijemo produkt, ki ga na koncu nihče ne uporablja in kupi. V tem primeru niti ni pomembno, ali je produkt zgrajen v časovnem roku in v okviru proračuna. Če ni trga, izdelek nima nobenega smisla. Naš čas in energija, prav tako pa angažirani resursi, so bili zapravljeni. Podobno, kot če bi metali denar skozi okno.

    Če sta včasih ključno vlogo odigrala poslovni načrt in podjetnikova intuicija, je danes to bistveno premalo za uspeh v podjetništvu. Na trgu nepreverjene podjetnikove predpostavke so izjemno majava podlaga za sprejemanje odločitev, sploh če ozavestimo dejstvo, da so napačne predpostavke glavni razlog za propad podjetij. Neprimerno večjo težo in trdne temelje imajo povratne informacije s trga, pridobljene s strani kupcev na znanstven in sistematičen način. Tako je cilj vsakega startup podjetja, da čim hitreje in s čim manj sredstvi ugotovi, kaj točno mora zgraditi, to pa je seveda nekaj, kar bodo stranke želele uporabljati in na koncu tudi plačale, ali z denarjem ali s pozornostjo.

    Podjetje mora ne glede na vse še vedno imeti svojo generalno vizijo, ki je na nek način kompas, potem strategijo, ki vključuje poslovni model, razvojni plan, analizo ter odnos do partnerjev in konkurentov ter idejo, kdo so potencialne stranke. Ključno in novo pri pristopu vitkega podjetja pa je predvsem to, da podjetje skozi skrbno načrtovan proces spozna, kaj vse je izguba virov – časa, denarja in energije (v sklopu razvijanja funkcionalnosti novega produkta) ter se vsega tega čim prej znebi. Pri tem vsa ta izguba izhaja predvsem iz tega, kaj stranke nočejo v sklopu funkcionalnosti.

    To pomeni, da mora podjetnik najti sintezo med svojo vizijo in tem, kaj bodo sprejele stranke. Zanka zgradi-meri-uči se je osnova za sintezo in poteka izključno na podlagi zbranih podatkov s strani dejanskih strank. Podjetnikov ego je v tem primeru lahko močno na poto, sploh če je podjetnik brezpogojno zaljubljen v svojo vizijo ali produkt.

    Pristop zgradi-meri-uči se zahteva, da je podjetnik pripravljen na test postaviti vse svoje predpostavke in s tem tudi svoj ego ter prepričanja o trgu. Gre za pomemben preskok v razmišljanju, kjer si je podjetnik pripravljen redno priznavati majhne spodrsljaje, ki so razlike med predstavami in načrti podjetja ter dejanskim stanjem na trgu. Na podlagi ene bitke ni izgubljena vojna, je pa ključno, da ima podjetje postavljen ustrezni sistem merjenja (npr. Cohort analiza), ki ne izkrivlja dejanskih rezultatov, ali bi si jih podjetnik zaradi lastnega ega skušal interpretirati na napačen način. Merljiva dejstva so po konceptu vitkega podjetja bistveno bolj pomembna, kot pa podjetnikova intuicija, prepričanja ali izpolnjene ankete.

    Koncept vitkega podjetja tako zahteva od podjetnika pravo kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti. Vztrajnost je tista, ki pelje podjetnika od spodrsljaja do spodrsljaja, pri čemer je bilo vmes na poti ustvarjeno znanje (o trgu), fleksibilnost mišljenja pa je tista, ki omogoča podjetniku, da tolikokrat spremeni smer poslovanja, dokler ne pride do proizvoda, ki si ga resnično stranke želijo.

    Največji nevarnosti vitkega pristopa k grajenju podjetja sta izguba samozavesti na poti od spodrsljaja do spodrsljaja, prav tako pa napačno postavljen modela merjenja napredka, oziroma kombinirano, da si podjetnik ne želi priznati prave interpretacije dobljenih rezultatov.

    Hipoteza vrednosti

    Znanstven in sistematičen pristop do gradnje podjetja zahteva, da najprej jasno artikuliramo, kakšne so naše hipoteze (o trgu in strankah) na podlagi katerih gradimo nov produkt. Dve najpomembnejši in ključni hipotezi sta hipoteza vrednosti ter hipoteza rasti. Hipoteza vrednosti je tista, s katero preverimo na trgu, ali naš produkt ali storitev dejansko prinaša vrednost strankam, ko ga enkrat začnejo uporabljati. Pri tem ne smemo pozabiti, da če nam nekdo ne plača z denarjem ali pozornostjo, ne priznava vrednosti. V tem primeru ne gradimo podjetja – dolgoročno obstojnega posla, vendar društvo ali kakšen drugi neprofitni projekt.

    S hipotezo rasti pa na trgu preverimo koncept, kako bodo nove stranke odkrile naš produkt ali storitev. Na test postavimo našo strategijo, kaj bo glavni generator rasti. Tako eno, kot tudi drugo hipotezo težko dokažemo na podlagi analiz, predpostavk ali anket; edina možnost je, da na podlagi eksperimentov pridobimo konkretne podatke na trgu; te eksperimenti že zajemajo uporabo dejanskega (minimalno sprejemljivega) produkta. To pomeni, da je eksperiment v bistvu že kar sam produkt oziroma znanje, ki ga takoj integriramo v produkt.

    Štiri izhodiščna vprašanja za postavitev hipoteze vrednosti so:

    1. Ali se stranke zavedajo problema, ki ga skušamo rešiti,
    2. če bi obstajala rešitev problema, ali bi jo kupili,
    3. ali bi jo kupili od nas ter
    4. ali lahko mi zgradimo rešitev za ta problem.

    Na podlagi teh vprašanj lahko sprejmemo odločitev, ali obstaja poslovna priložnost ter podrobneje opišemo našo hipotezo vrednosti, ki bo osnova za učenje. Del teorije o tem, da so poslovne ideje rešitve problemov ni nov, je pa koncept testiranja hipotez.

    V naslednjem koraku pridemo do vprašanja, kako začeti pridobivati povratne informacije s trga. Odgovor na to vprašanje je izgradnja minimalno sprejemljivega proizvoda, ki je prva faza povratne zanke zgradi-meri-uči se. Gre za verzijo proizvoda, ki omogoča vzpostavitev povratne zanke informacij z minimalno količino vloženega truda, sredstev in razvojnega časa.

    Minimalno sprejemljiv produkt (MVP)

    Minimalno sprejemljiv produkt je brez mnogih funkcionalnosti, ki se kasneje izkažejo za pomembne, po drugi strani pa je bistveno več kot prototip, ki ga občudujejo zgolj inženirji in drugi zaposleni v podjetju. Koncept minimalno sprejemljivega produkta govori o tem, da izdelek lahko postavimo pred stranke in merimo njihove reakcije.

    Največji nasprotnik minimalno sprejemljivega proizvoda je perfekcionizem. Nenazadnje je res, da so najbolj uspešni produkti na trgu običajno najlepši, najboljši in sijejo v vsej svoji veličini. Težko smo ponosni in pristanemo na produkt, ki je okrnjen, poln napak in nedovršen. Vendar odstotek uspešnih proizvodov na trgu je minimalen in večina proizvodov, ki uspejo, imajo za seboj dolgo zgodovino učenja na podlagi povratnih informacij strank.

    Tako kot v osebnem življenju, tudi na strani proizvodov pride uspeh čez noč, po dolgih letih trdega dela in učenja. Vedno moramo imeti v mislih, da nima smisla razvijati nekaj, kar ne bo uporabljal nihče, še bolj nevarno pa je, da nam na poti do uspeha zmanjka virov in enostavno usahnemo. Zato se moramo čim prej začeti učiti, kaj stranke hočejo, vse ostalo, kar požira sredstva, pa odrezati; perfekcionizem je tako lahko velika ovira. Hitrost učenja pa je postala najbolj pomembna prednost v podjetništvu.

    Minimalno sprejemljiv produkt je lahko od spletne strani, video predstavitve ali malo več kot reklame, do dejanskega zgodnjega in okrnjenega prototipa, ki ga ponudimo potencialnim strankam. Formule, do kakšne mere mora biti razvit minimalno sprejemljiv produkt ni in zahteva podjetnikovo presojo. Pri tem mora podjetnik upoštevati smernice, manj je več, torej poenostavi, kadar si v dilemi. V večini primerov minimalno sprejemljiv proizvod zahteva bistveno manj funkcionalnosti, kot si to upa priznati podjetnik. Zato mora vedno imeti podjetnik v mislih prvo besedo besedbe zveze, minimalno. Ne pomeni pa to, da je minimalno sprejemljiv produkt lahko površen ali ne odraža profesionalnosti podjetnika. Gre zgolj zato, da čim prej začnemo pridobivati povratne informacije s trga in tako znižamo tveganje.

    Minimalno sprejemljivo produkt je tisti, ki omogoča začetek procesa učenja. Podjetnik svojo energijo osredotoči izključno na to, da zagotavlja rešitve (nove specifikacije produkta oziroma vrednost) svojim potencialnim strankam. Na podlagi povratnega mehanizma spoznava, kdo so stranke, dobiva povratne informacije o vrednosti, te pa so osnova za opustitev ali ohranitev novih specifikacij.

    Tako se nadaljuje zanka zgradi-meri-uči. Vsako novo funkcionalnost podjetnik lahko testira ali ji stranke priznavajo vrednost ali ne. To počasi vodi do končnega produkta. Ključ do uspeha v novodobnem poslovnem okolju je, da uspeš boljše in hitreje postaviti sistem povratnih informacij, kaj želi trg. Bolje, kot poznaš trg, več možnosti imaš za uspeh.

    Pogosto se zdi podjetnikom ta pristop nesprejemljiv in nekako skregan z osnovno podjetniško logiko, saj se je do sedaj delalo povsem drugače – pripravil si poslovni načrt, organiziral celotno operacijo, zgradil izjemen končni proizvod in uspel na trgu. Vendar je za tak pristop postal za trg enostavno preveč kompleksen, zahteven in turbulenten.

    Preobrat v poslovanju (Pivot)

    Pot do končnega produkta pa žal ni nikoli linearna, je kot letalo, ki je večino časa do cilja izven začrtane poti. Kot omenjeno, v sklopu dokazovanja hipotez vrednosti podjetnik postaviti vsako posamezno funkcionalnost ali sklope funkcionalnosti na test in ugotovi, ali prinašajo strankam vrednost ali ne. V primeru, da podjetnik pridobi potrditev hipoteze vrednosti nadaljuje z razvojem, v primeru, da ne, je potreben obrat (pivot).

    Ko podjetje pride do faze preobrata, mora začeti celoten proces učenja znova. To je običajno za podjetnika najbolj zahteven in boleč trenutek. Ponovno je potrebno postaviti nove hipoteze o proizvodu, strategiji ter drugih elementih poslovanja. Takih preobratov v praksi običajno ni malo in sodobna uspešna podjetja so v preteklosti večkrat obrnila svojo smer, preden so našla ustrezen proizvod in kombinacijo funkcionalnosti proizvoda za trg.

    Dejstvo pa je, da več kot je bilo vloženega denarja, časa in kreativne energije v idejo ali funkcionalnost, težje je narediti preobrat. Zato je koncept minimalno sprejemljivega proizvoda tako pomemben. Bolj, kot smo vitki, lažje se obrnemo. To je tudi glavni smisel vitkih podjetij. V vsakem primeru pa preobrati zahtevajo veliko poguma, znanja, odločnosti in samozavesti s strani podjetnika. Glede na psihološko zahtevnost preobrata je najboljše, če ima podjetniška ekipa redne sestanke, kjer na podlagi povratnih informacij s strani trga sprejema odločitve, ali se naredi preobrat v sklopu posamezne testirane funkcionalnosti ali ne.

    V knjigi The Lean Startup je opisanih deset potencialnih preobratov, ki so:

    1. Uporaba in razvoj posamezne funkcionalnosti kot celotnega produkta,
    2. celotni produkt postane del še večjega produkta,
    3. zamenjava segmenta strank,
    4. zamenjava potrebe,
    5. menjava iz proizvoda v platformo ali obratno,
    6. zamenjava arhitekture posla,
    7. sprememba prihodkovnega modela,
    8. sprememba motorja rasti,
    9. sprememba prodajnih kanalov in
    10. preobrat pri uporabi tehnologije.

    Hipoteza rasti

    Dokaz hipoteze vrednosti je prvi korak. Nato sledi dokaz hipoteze rasti. Na trgu mora biti dovolj veliko število strank, da zgradimo dolgoročno obstoječ posel. Pri tem moramo imeti sistem z jasnimi metrikami, kako stranke pridobivamo ter ohranjamo.

    Koncept vitkega podjetja predpostavlja, da stranke prihajajo iz štirih potencialnih virov in sicer:

    1. Reklame od ust do ust,
    2. kot stranski efekt uporabe proizvoda,
    3. skozi plačljivo oglaševanje in
    4. iz ponovljivih nakupov.

    Na podlagi teh štirih virov potencialnih strank ima lahko podjetje tri motorje rasti. Prvi je plačljivi motor rasti, kjer rastemo predvsem s plačljivim oglaševanje, drugi motor rasti je viralni motor, kjer je rast posledica uporabe proizvoda s strani strank, tretji motor rasti pa temelji na ponovljivih nakupih in zvestobi strank.

    Delujoči motorji rasti (vsaj eden izmed njih) so tisti, ki so osnova za dokončno dokazano ustrezen produkt na ustreznem trgu (product-market fit), kar omogoča hitro rast podjetja in uspeh na trgu. Na ustreznem trgu, trg kar sam »izvleče« ustrezen produkt iz podjetja. Samo na ustreznem trgu se lahko zažene eden izmed treh motorjev rasti, ki popelje podjetje v novo fazo, po dokazu hipoteze vrednosti. Podjetnik se ob vsem tem pogosto sprašuje, ali je prišel do pravega proizvoda, na pravem trgu; odgovoriti na to vprašanje je preprosto – dokler si podjetnik zastavlja to vprašanje, še ni tam.

    Kot omenjeno, je pristop vitkega podjetja tesno povezan s filozofijo agilnih metod organiziranja in vodenja podjetij. Za uspešno startup podjetje so nujne majhne ekipe, visoko usposobljeni ljudje, interdisciplinarnost, kratki razvojni cikli, tesno delo s strankami ipd., pri čemer vse to doprinaša k hitrost delovanja (učenja na napakah), ki je pomembna konkurenčna prednost na trgu. Kombinacija vitkega podjetja agilnosti še doda hitrost in tisti pametni pristop, da na koncu ne razvijamo nekaj, kar ne bo uporabljal nihče.

    Če začenjate s svojim podjetjem, nujno preberite omenjenih pet knjig. Tako se boste oborožili z osnovnim znanjem, kako v današnjem času graditi podjetje. Drugače praktično nimate možnosti, razen mogoče, če odpirate obrtniško podjetje; pa še pri tovrstnih poslih tvegate bistveno manj, če se lotite gradnje svojega podjetja po principu vitkih podjetij.

    Fit (Lean & Agile) & Sexy so osnovni temelji znanja o tem, kako graditi podjetje. Oborožite se z znanjem, v tem znanju je dejansko podjetniška moč.

  • 10 znakov, da niste za podjetnika

    Tako, kot obstajajo neki tipični znaki, ki kažejo na to, ali ima nekdo podjetniški potencial, obstajajo tudi tipični znaki, da nekdo ni za podjetništvo. V resnici je malo ljudi, za katere je smiselno, da se podajo na lastno podjetniško pot, prav pa je, da smo vsi v svojem delovanju podjetni, četudi gre za notranje podjetništvo oziroma inoviranje v državni upravi. Spodaj so najpogostejši znaki, da nekdo mogoče resnično ni za podjetnika. Če se najdete v dveh do treh izmed spodnjih znakov, še enkrat temeljito razmislite, preden se podate na podjetniško pot. Mogoče pa vseeno, saj se živi le enkrat, lahko bo le nekoliko bolj boleče. Ampak, kar ne ubije, krepi.

    Tudi vi ne želite početi tistih stvari, ki so povprečnemu človeku nočna mora – Uspešni ljudje počnejo tiste stvari, ki jih vsi drugi ne želijo početi. To zajema od veliko bolj skrbnega managementa, plavanja proti toku, razvijanja veščin, pogajanja, organiziranja, vodenja, nastopanja, investiranja vase ipd. Če v življenju ne želite početi res težkih stvari, potem podjetništvo verjetno ni za vas, saj gre za najbolj dinamično obliko karierne poti.

    Prodaja = Akviziterstvo – Če enačite prodajo z akviziterstvom in vam je to zadnja zadeva, ki bi jo počeli v življenju, potem vprašanje, če je podjetništvo za vas. Obstaja izjema in to so resnično »geek«-ovske branže, kjer se lahko skrivate za računalnikom ali kakršno koli drugo napravo, pa vseeno gradite svojo podjetniško zgodbo o uspehu. Drugače pa je podjetništvo prodaja in nič drugega.

    Greste v podjetništvo, ker ne veste kaj bi počeli v življenju – Pogosto ljudje pomislijo na podjetništvo kot alternativo, ker ne najdejo službe. Vendar, če ne najdete službe je malo verjetnosti, da boste uspeli v podjetništvu. Podjetništvo zahteva bistveno več kot služba, večina začetih podjetij iz nuje pa hitro propade. Zato je veliko bolj smiselno, da je podjetništvo nadaljevanje uspešne karierne poti, kot pa nujno zlo. Vedno pa so seveda izjeme.

    Potrebujete veliko pisarno, fikus in tajnico – Startup podjetje običajno začne svojo pot v garaži ali kuhinji, brez pisarne, tajnice in fikusa. Stroški morajo biti na minimumu. Če ste pripravljeni delati zgolj v velikih marmornatih stavbah, je verjetno veliko bolje, da greste delati v banko ali državno upravo, ker v startupu boste ostali dolgo časa v kleti ali se v njo hitro vrnili. Brez fikusa in tajnice.

    Problem vam je odnesti smeti ali skuhati kavo – Uspešni podjetniki so ljudje, ki primejo stvari in jih naredijo. Brez odlašanja, muke in krone ne glavi. Če vam je nekaj problem narediti, ker ni v opisu vaših delovnih nalog ali je vaš ego previsoko, da bi oddelal kaj z metlo, potem je boljše da ostanete v službi in se borite za svoje pravice zapisane v delovni zakonodaji.

    Ne marate sprememb in tveganja – Podjetništvo je serija hitrih sprememb in tveganja. Gre za življenjski slog, kjer ni nobene varnosti. Če imate radi varnost in predvidljivo prihodnost, razmislite, če je vredno, da boste ponoči spali kot dojenček – se zbujali vsake dve uri. Res pa je, da so tudi službe vse manj varne. Ampak vseeno, podjetnik mora biti zaljubljen v spremembe, podjetnik mora biti pripravljen rušiti staro, da lahko gradi novo.

    Veliko razmišljate o prostem času – Podjetniki so deloholiki, delo pa jim predstavlja tudi prosti čas. Če veliko svojega časa namenjate sprostitvi, zabavi, lenarjenju ipd., potem vprašanje, če je podjetništvo za vas. Lahko je, saj je lenoba pogosta karakteristika podjetnikov, ki želijo nastaviti sistem, kateri jim bo nesel denar, vseeno pa je potrebno na začetku napeti možgančke in vložiti kar nekaj energije.

    Veliko govorite, malo naredite – Najslabše pridejo v podjetništvu skozi tisti, ki veliko govorijo, pametujejo drugim in filozofirajo, sami pa bolj malo malo naredijo. Žal pa je takih 90% ljudi. Če veliko govorite, pa bolj malo v življenju naredite, izogibajte se podjetništva kot sam hudič križa.

    Težko živite brez redne plače in ne znate upravljati z denarjem – V startup podjetništvu ni rednega plačila, razen če imate izjemno veliko srečo že na začetku poslovanja. Torej, če niste pripravljeni delati vsaj nekaj časa brezplačno in pod stresom (ali sploh bo naslednji mesec plača), verjetno vseeno boljše, da najdete varno službo. Tudi če v osebnem življenju vsak mesec več zapravite, kot zaslužite, se vprašajte, ali je podjetništvo resnično za vas. Bankrot ni enostavna stvar v življenju, ne osebno, ne poslovno.

    Ne znate pritegniti najboljših ljudi – Najboljši ljudje pritegnejo v svoje življenje najboljše ljudi. Tako nastajajo sanjski timi, ki uspevajo v podjetništvu. Če ste sami dobri in znate navdušiti dobre ljudi, ste rojeni za podjetništvo. Če je deset vaših najboljših prijateljev v povprečni službi, pa premislite, ali boste sposobni zgraditi sanjski tim.

    V življenju je preveč zanimivih stvari, da bi se osredotočili – Eden največjih notranjih bojev podjetnika je najti ravnovesje med njegovo radovednostjo ter potrebo po osredotočenju. Vsako startup podjetje v začetku potrebuje stoodstotni fokus, s časoma pa lahko podjetnik pogleda še za kakšno drugo zadevo. Če se ne znate osredotočiti, vsaj za nekaj časa, se morate zaščititi vsaj pred izgorelostjo, drugače ne padete zgolj v podjetništvu, vendar tudi v življenju.

    Ob prvi oviri začnete jokati, jamrati in se pritoževati – Podjetništvo pomeni konstantno reševanje problemov. Če vas vrže iz tira že to, da vam pokaže nekdo kriv prst, vprašanje, če ste iz prvega testa za podjetništvo. Podjetje potrebuje mirnega vodjo, z jasno vizijo, ki ne jamra, ampak išče rešitve. Mladi podjetje potrebuje vodjo z visokim psihološkim kapitalom.

    Še nimate MVP – Uspešni podjetniki se znajo lotiti bistva in ne ovinkarijo. Svojo hipotezo vrednosti s čim manj sredstvi testirajo na trgu, nato pa se prilagajajo na podlagi povratnih informacij. Torej, če še nimate MVP, najprej potrebujete MVP, preden se podate na podjetniško pot.

    Noben ne uporablja vašega MVP – Če nihče ne uporablja vašega MVP imate problem in potrebujete nov sklop hipotez. Ste praktično na enakem, kot da nimate MVP. Se pravi, da potrebujete nov MVP, preden se podate na podjetniško pot. Takšen MVP, ki bo dokazal hipotezo vrednosti. Do takrat pa ste lahko brez problema v službi.

    Nimate pojma, kaj je MVP – Če ne veste, kaj je MVP, se ne podati na podjetniško pot, saj je verjetnost, da boste uspeli v teh turbulentnih časih minimalna; pa četudi bi vam po nekem čudežu uspelo, vas bo zgodba stala bistveno več časa in denarja, kot je to potrebno.

    Niste dovolj proaktivni, da bi pobrskali, kaj je MVP – Mogoče se sprašujete, kaj je to MVP in zakaj nisem napisal, kaj za vraga to je. Če ste se vprašali navedeno vprašanje, nikakor ne smete v podjetništvo. Če pa ste pri prvič omenjenemu MVP v tej objavi odprli brskalnik in poiskali, kaj to pomeni, gre za jasen znak, da je nekaj podjetniških genov v vas.

  • 10 znakov, da imate potencial za podjetnika

    Verjamem, da obstaja neko tipično psihološko vedenje, ki nakazuje, da ima posameznik potencial za podjetnika. Če se sprašujemo o tem, ali naj se podamo na podjetniško pot, so te znaki velikokrat bistveno bolj pomembni, kot če v sebi iščemo najpogostejše osebnostne lastnosti uspešnih podjetnikov – vztrajnost, odgovornost, inovativnost, proaktivnos ipd. Naštete osebnostne lastnosti je možno skozi življenje razviti, spodnje veščine pa nekako nakazujejo na tisti del podjetniškega potenciala, s katerim se oseba že rodi. Če se najdete vsaj v polovici spodnjih znakov, potem se morate zagotovo vsaj enkrat v življenju preizkusiti v podjetništvu.

    Malo ste premaknjeni. Rad bi ustvarili nekaj iz nič. – Vedno ste pripravljeni na akcijo, četudi nimate ustreznih resursov. Navadni smrtniki bi rekli, da ste malo premaknjeni. Pravi podjetniki imajo vizijo, ki so jo pripravljeni realizirati, pa četudi nimajo nič resursov. Tako ustvarjajo nekaj povsem novega, praktično iz nič. Drugi tega enostavno ne razumejo; pa saj iz nič ne moreš nekaj ustvariti? Hmm, zakaj pa imamo potem možgane in njihov kreativni potencial; kdo bi vedel.

    Ne morate zadržati redne službe – Jasen znak, da ste iz pravega testa za uspešnega podjetnika je, da ne more zadržati redne službe. Če jih redno menjate kot po tekočem traku, ker imate probleme z avtoriteto in ker nihče ne posluša vaših idej, potem je verjetno čas, da se preizkusite na svojem. Če vas zmrazi ob besedi služba, šef, štamplanje ipd. je to že dober znak.

    Niti v sanjah ne bi bili nič manj kot Direktor, Cesar, Kapitalist… – Vedno in povsod ste želeli in želite biti šef. Privlačijo vas nazivi, kot so direktor, CEO, vodja, kapitalist ipd. Niti v sanjah ne želite biti kjer koli drugje, kot na samem vrhu. To pomeni, da vam preostane le plezanje po korporativni ali politični lestvici, oziroma najbolj modra alternativa, da se podate na podjetniško pot. Slednje je veliko bolj zabavno, kot plezanje po lestvi, kjer morate vse nad sabo potegniti v prepad.

    Vedno vidite, kako lahko izboljšate stvari – Najboljše poslovne ideje so rešitve problemov, pri čemer vam je potencialni kupec pripravljen plačati za rešitev. Obstoječe rešitve je vedno moč izboljšati, imamo pa kar nekaj velikih problemov, ki jih še vedno nismo rešili. Tako je pomembna karakteristika podjetnikov, da želijo že od malih nog vse izboljšati, pa naj gre za šolski ali kakršen koli drug sistem, izboljševanje naprav, storitev ali česar koli drugega. Pravi podjetniki ne jamrajo nad problemi, vendar iščejo proaktivne rešitve, s katerimi lahko polepšajo svet.

    Radi služite denar in ste v mladih letih prodajali bratove/sestrine stvari iz sobe – Na najboljše podjetnike se denar kar lepi. Izjemni podjetniki imajo dar, kako ravnati z denarjem. So naravni magnet za denar in vedno vidijo priložnosti, kako ustvariti oziroma zaslužiti denar. V najzgodnejših letih se to lahko pokaže tako, da ste prodajali stvari iz sobe vašega brata, sestre ali celo staršev. Mogoče pa ste raje odprli svojo stojnico z limonado.

    Edina igra, ki jo razumete je Monopoli – Življenje je igra. Edina časa vredna igra, ki obstaja na svetu, pa je monopoli; ali pa kakšen računalniški Tycoon. Ostalih iger ne razumete in so izguba časa. Pri Monopoliju pa ste seveda vedno želeli biti bankirji.

    Znate prepričati druge, da naredijo vso delo – Podjetnik, ki želi narediti vse sam, je hitro izgorel podjetnik. Pravi podjetniki so običajno ustvarjalno leni, kar pomeni, da začnejo stvari, potem pa navdušijo druge, da njihovo delo nadaljujejo; to pa seveda ni enostavno. Če ste že od malih nog znali sestaviti in voditi tim, prav tako pa delegirati delo, imate potencial za podjetnika.

    Na koncertu namesto poslušanje glasbe seštevate prihodke – Na koncertih in drugih dogodkih, se raje kot uživanju glasbe prepustite množenju cene karte s številom prodanih kart, ocenjevanju stroškov in računanju, koliko je bilo ustvarjenega dobička ipd. Vse z veseljem analizirate skozi finančno perspektivo.

    Z učiteljem ste se skušali pogajati za količino domače naloge – Dober podjetnik je diplomat in odličen pogajalec. Zaveda se, da je v vsaki situaciji prostor za pogajanje. To pa pomeni, da si lahko izbori boljšo poslovno pozicijo. Vsakokrat kanček boljša pozicija pa se na koncu pozna v bistveno boljšem položaju nasploh. Če ste se radi pogajali že od majhnega, potem je v vas zagotovo nekaj podjetnika.

    Investirali bi vse prihranke (bližnjih) v svoj startup – Kot podjetnik morate verjeti vase in v svojo prihodnost. Zato bi brez pomisleka investirali vse svoje prihranke v vaš nov startup; pa ne zgolj vseh svojih prihrankov, tudi prihranke vseh vaših bližnjih; v resnici je ni na svetu boljše in bolj perspektivne investicije, kot vaš startup. V to trdo verjamete, pa četudi postavimo investicijo v vaše podjetje ob bok najboljšim svetovnim podjetjem.

    V začetku vam ni problem delati brez plačila – Redna (visoka) mesečna plača je največja morilka prvih korakov v podjetništvo. Ko se enkrat navadiš na reden denarni tok, je izjemno težko sprejeti tveganje in zapustiti varno zavetje službe (čeprav v resnici služba ni nič kaj bolj varna od podjetništva). Dejstvo je, da v podjetništvu redni prihodki pridejo običajno po nekaj letih trdega dela. Če ste torej pripravljeni vsaj nekaj časa delati brez plačila, imate možnost za uspeh v podjetništvu.

    Neprestano imate napade novih idej – Možgani podjetnika imajo neprestano napade inteligence. Povprečni ljudje najraje širijo govorice o drugih ljudeh, podjetniki se med seboj predvsem pogovarjajo o idejah. Brez dvoma imate podjetniški potencial, če dobivate napade idej znova in znova; na stranišču, pod tušem, med vožnjo, med seksom (?), med načrtnimi možganskimi nevihtami ipd.

    Dober test, ali zatirate ali gojite podjetnika v sebi je, kam usmerjate pogovore na sestankih, družabnih srečanjih ipd. – v priložnosti, ideje, opcije ali v jamranje in obtoževanje.

    Imate izjemno veliko motivacije, energije, volje – Podjetnika običajno vidiš že od daleč, kako goreče sledi svojim sanjam. Če imate izjemno veliko energije, volje in motivacije, potem je prav, da to usmerite v nekaj velikega – vašo podjetniško zgodbo o uspehu. Kot pravi Donald Trump, razmišljajte na veliko, ali pojdite raje domov.

    Varnost vas niti ne zanima, pripravljeni ste na trdo delo – Čeprav podjetnik zna organizirati druge ljudi in jim naložiti delo, je brez dvoma tudi sam človek, ki »dostavi, kar obljublja«. Podjetniki so delovni ljudje, le da ne vidijo smisla, zakaj bi delali za druge, če lahko delajo zase. Če ste deloholik, se morate nujno vprašati, zakaj ne bi raje gradili svoje sanje, kot da pomagate drugim realizirati njihove.

    Nimate pojma, kaj bi počeli v življenju razen svojega startup-a – Nenazadnje pa, če nimate pojma, kaj bi v življenju počeli, razen realizacije vaše ideje v okviru startup podjetja, nimate kaj odlašati, kar veselo na delo. Zaprite se, osredotočite se, razvite idejo, najdite prave ljudi in zavzemite svet.