Malo je ljudi na svetu, ki bi jim bila matematika resnično blizu. Ta znanost o lastnostih količin in prostorov je postala tako zelo kompleksna in zapletena, da večini ljudem prej povzroča težave, kot da bi videli lepoto načina opisovanja sveta, ki ga ta omogoča. Vendar so osnovna matematika, spoštovanje do številk, predvsem pa merjenje temeljna orodja, ki jih mora poznati vsak v življenju napredka želen posameznik. Poglejmo zakaj.
Na področju managementa je že dolgo znano, da lahko upravljaš zgolj tiste stvari, ki jih tudi meriš. Vsak profesionalen načrt napredka najprej potrebuje analizo izhodiščnega stanja, nato cilj ter kot tretje začrtano pot in želeno hitrosti napredka. Vsako subjektivno ocenjevanje je jalovo početje. Najprej zato, ker si je izjemno težko priznati resnico, drugič, ker so naši možgani v svojih spodobnostih še kako omejeni.
Številke opišejo (daleč najbolj) dejansko stanje, vse ostalo je ovinkarjenje in izogibanje bistvu. Ker številke razkrivajo resnico, se jih tudi toliko bolj bojimo. Neprimerljivo lažje je živeti v laži, kot si naliti čistega vina, kje smo; kaj šele meriti napredek, saj je ta bistveno bolj počasen, kot običajno pričakujemo in si želimo.
Vendar ena pomembna zadeva, ki sem se je naučil v življenju je, da nam ne koristijo leta preučevanja, razmišljanja in načrtovanja, če se ne lotimo najtežjega – bistva; tistega bistva, ki je jasno merljivo in pokaže dejansko stanje oziroma napredek. Varanje samega sebe, da nekaj izboljšujemo, čeprav v resnici stagniramo na mestu, nima smisla. Nič nam ne pomaga, če preberemo sto knjig o tem npr. kako risati, če se ne usedemo in začnemo risati.
Takoj za prvo tezo, da je merjenje nujno v življenju za spremljanje napredka, pridemo do druge teze, ki pravi, da je izjemno pomembno kaj merimo. Lahko merimo, koliko knjig o risanju smo prebrali, vendar je to povsem neprimerljivo s časom, porabljenim za dejansko risanje. Tona teorije je neprimerljiva z gramom prakse. Na tej točki se lahko dotaknemo tudi dejstva, da je v znanju moč (hitrejšega napredka) in tako imamo na vsakem področju življenja tiste bistvene stvari, ki jih moramo meriti ter potem še vse tiste, ki so drugotnega pomena, ali mogoče celo nepomembne. Z varljivimi metrikami (neznanje) si lahko lažemo, kako trdo garamo proti cilju, v resnici pa izbiramo lažjo pot, ki ne vodi do rezultatov.
Neznanje lahko vodi celo do lažnega prepričanja, da napredujemo. Primer je tehtnica. Veliko ljudi se ob nekajdnevnem stradanju veseli, da so izgubili nekaj kilogramov, v resnici pa so naredili svojemu telesu več škode, kot koristi. Izgubljena voda in mišična masa sta nerealen prikaz fiktivnega napredka. Torej vedno potrebujemo pravo kombinacijo metrik, ki odražajo dejanski napredek. Tako v osebnem življenju, kot tudi na poslovnem področju.
V podjetju je tako zelo kilav direktor, ki spremlja zgolj stanje na transakcijskem računu ter dobiček tik pred koncem leta, če bo potrebno kaj prikriti. Ob vsej znanosti, ki obstaja, kako spremljati napredek posla, tako s finančnega vidika, kot tudi kupcev in drugih poslovnih funkcij je žalostno, da kdo krmari poslovno ladjo s skrajno omejenimi podatki. Tako pridemo do naslednjega dejstva, da je uspešno nastavljen sistem merjenja napredka pomembna prednost v življenju, saj le ta omogoča učenje, učenje pa pomeni hitrejši napredek. Samo s pravimi metrikami lahko ugotovimo, kateri pristopi vodijo k hitrejšemu napredku in kateri pristopi mogoče celo k nazadovanju.
Prav je tako, da v življenju vzljubimo ljubezen do številk in merjenja – v poslovnem in osebnem življenju. Le na ta način si priznamo dejansko stanje, v katerem se nahajamo, pridobimo mnogo znanja, ki omogoča napredek, obenem pa lahko celo sami razvijemo novo znanje, s tem ko merimo napredek lastnih inovativnih pristopov. Številke so tiste, ki pokažejo, da ne mešamo megle, temveč kujemo rezultate. Ko pridemo do številk, se vsi nakladači razbežijo.
Na poslovnem področju ne bi v današnjem času priporočal prav nobenemu, da se gre podjetništvo, če ne pozna svojih metrik poslovanja (in jih tudi redno spremlja – t.i. KPI); tako z vidika podjetniških financ, kot tudi specifičnih metrik, ki se nanašajo na panogo, v kateri podjetnik posluje. Krmarjenje posla v današnjem času zgolj na podlagi intuicije je kot vožnja po avtocesti z zavezanimi očmi. Metoda vitkega podjetja lepo govori o tem, da je podjetništvo v resnici oblika managementa. Če želimo managirati, moramo meriti.
Na področju osebnega razvoja pa obstaja pet temeljnih področij, kjer bi vsakomur priporočil redno merjenje; z namenom, da ugotovite vaše stanje, začnete pridobivati znanje, si zastavite cilje ter nato napredujete. Opozoril bi seveda na to, da ostaja velika verjetnost prvotnega razočaranja, ko ugotovimo realno stanje. Naša psihologija delovanja vodi k temu, da sebe pogosto opišemo bistveno boljše, kot je dejansko stanje. Zato se pa tudi tako radi izogibamo merjenju. Vendar vseeno, prej kot si priznamo resnico, hitreje lahko napredujemo; pogosto nas že resnica sama motivira k delovanju.
Poglejmo si pet področij, kjer vam priporočam merjenje:
Zdravje – Na prvem mestu, kjer je nujno, da se poslužujemo veščin matematike, je naše zdravje. Enako, kot peljemo na tehnični pregled naš avto in enako, kot računovodski izkazi kažejo zdravje našega podjetja, imamo zelo dobro razvite metrike, ki kažejo zdravje našega telesa. Zdrav duh lahko biva zgolj v zdravem telesu in lahko bi napisali na stotine strani, kakšne koristi prinaša zdrav življenjski slog. V preteklosti sem sam ta vidik močno zanemarjal, sedaj poskušam počasi bistveno bolj skrbeti zase in za svoje zdravje.
Napredek na področju zdravja, če smo se v preteklosti zanemarjali, je seveda izjemno počasen in zahteva veliko jeklene volje, vzdržljivosti in discipline. Statistike kažejo, da je izjemno malo ljudi, ki jim uspe shujšati na zdrav način, še manj pa je tistih, ki imajo dovolj trdne volje, da se spravijo v formo.
Stanje, v kakšni formi smo, je pogosto bistveno slabše, kot smo si predstavljali. En obisk v fitnes lahko hitro pokaže, da smo zanemarjali svoje telo leta in leta. In če se odločimo spraviti v formo, je prav, da nam pomagajo vrhunski strokovnjaki, s pravimi metrikami, programom dela in merjenjem napredka. Napredek je lahko sicer počasen, vendar absolutno merljiv, če se držimo zastavljenega programa.
Denar – Daleč najbolj jasna dodana vrednost merjenja se pokaže na finančnem področju. Denar je že sam tako ali tako povezan s številkami, oziroma je papir z natisnjenimi nekaj ciframi. Redno, sistematično merjenje našega premoženja, tako z vidika uspeha (prilivov, odlivov), kot tudi bilance (našega premoženja), prinaša mnoge dodane vrednosti.
Kot pri vsakem merjenju, kot že omejeno, tudi pri denarju pride na vrsto najprej analiza. Tehnologija danes omogoča izjemno enostavno analizo porabe sredstev. Sam sem pred kratkim začel uporabljati Toshl, aplikacijo za mobilne telefone, ki je plod dela slovenske podjetniške ekipe, narejena na temeljih enostavnosti, uporabnosti in prijetne uporabniške izkušnje.
Analiza hitro pokaže, da za določene stvari zapravimo bistveno preveč denarja. Prav tako vpisovanje vsakega posameznega stroška prispeva k ponovnemu premisleku, ali nekaj res potrebujemo. Z analizo začnemo bolj kontrolirati porabo. Nenazadnje analiza hitro jasno pokaže, da redko plačamo najprej sebi, kar pa je prvo pravilo uspešnega ravnanja z denarjem. Samo analiza je tista, ki nam pokaže smernice, kje privarčevati in kako se gibljejo naši prihodki.
Bolj zahtevno, posledično pa tudi bistveno bolj koristno, je vodenje našega premoženja. Hitro lahko ugotovimo, da je doseganje donosov izjemno zahtevno, večanje premoženja pa naporen in dolgotrajen proces. Vendar kamen na kamen, palača.
Vsak mesec malo večje premoženje pomeni na dolgi rok veliko večje premoženje, če investiramo dovolj pametno. Brez spremljanja naše osebne bilance, z lahkoto zapravimo vse, kar zaslužimo, kar pomeni, da se naše premoženje ne more večati; ko pa enkrat iz meseca merimo rast premoženja, nas to kar nekako prisili, da najprej plačamo sebi. Veliko bolj temeljito se ukvarjamo tudi s tem, kam investirati denar, kje so skriti stroški ipd. Če ne meriš, enostavno ne moreš upravljati.
Glede na to, da mlajša generacija ne bo imela pokojnin, je nujno, da poskrbimo za svojo prihodnost – tako za samo finančno varnost, kot tudi želen standard in nenazdanje, če nam uspe, tudi za finančno svobodo. Poti sta zgolj dve, ali odpremo dovolj velik finančni tok, da v nekaj letih pokrijemo vse svoje prihodnje finančne potrebe (npr. s podjetništvom, če imamo dovolj kompetenc) ali pa počasi in skrbno skrbimo za rast svojega premoženja. Slednje pa je veliko težje, če redno ne merimo našega napredka.
Partnerstvo – Kakovost vsakega partnerskega odnosa je odvisna od števila ur, ki jih preživimo s partnerjem ob pozitivnih, igrivih čustvih. Se pravi, da skupaj načrtuješ, ustvarjaš, slediš ciljem, počneš stvari, doživljaš življenje, se ljubiš ipd. Šteje zgolj časa, ki je prežet s pozitivnimi čustvi in pozitivnim ljubezenskim odnosom. Prepiri in sedenje pred televizijo v ta čas seveda ne štejejo. Vsak takoj ve, kdaj gre za pozitiven čas in kdaj ne.
Ko zmerimo, koliko kakovostnih ur preživimo s partnerjem, nam hitro lahko postane nerodno. Hitro ugotovimo, kako ljudi, ki nam pomenijo največ na svetu, včasih nenamerno zapostavljamo ali pa ne živimo celotnega potenciala razmerja; lahko zgolj zato, ker imamo fiktivno predstavo, koliko se posvečamo partnerstvu. Če ne merimo, ne vemo.
Nekateri pa od odnosov celo bežijo ali se posvečajo povsem napačnim odnosom. Če meriš čas, ki ga preživiš z vsemi ključnimi ljudmi v življenju,v smislu enkratne analize, lahko celo prideš do ugotovitve, da preživiš več časa z ljudmi, ki ti povzročajo težave in ti niso blizu, kot z ljudmi, ki v tvoje življenje prinašajo ljubezen, radost in srečo.
Formula za kakovostno partnerstvo je enostavna. Če želimo bolj kakovostno partnerstvo, moramo preživeti več kakovostnega časa s svojim partnerjem. Vsaka dodatna izmerjena ura pomeni bolj bogato naše življenje. Le z dejanskim merjenjem porabe našega časa lahko ugotovimo, kakšne so naše vrednote oziroma prioritete v življenju in kam nas te peljejo. Če ni partnerstvo visoko na samem vrhu vrednot, je edina možnost, ki jo imamo v življenju kilavo partnerstvo.
Učenje – Najprej izmerite, koliko časa zapravite pred škatlo za idiote, poznano tudi kot multimedijskim predvajalnikom oglasov ali še bolj poznano pod imenom televizija ter koliko časa preživite zgubljeni na internetu in presenečeni boste. Če niste že opravili s temi kradljivci časa. Povprečen človek preživi vsaj med 10 in 20 ur pred televizijo na teden, kjer se programira v pridnega potrošnika, svoje dragoceno življenje pa zapravlja. Edini ljudje, ki imajo kaj od televizije so tisti na drugi strani ekrana.
V drugem koraku zmerite, koliko ur na mesec vlagate v svoje znanje – z učenjem, obiskovanjem seminarjev, branjem knjig in podobno. Prav tako boste verjetno presenečeni. Povprečen človek je blizu nule, tisti, ki dajemo vse od sebe, mogoče pridemo do nekaj ur na teden. To je zelo jalovo, glede na to, koliko kompetenc lahko razvije posameznik in kako pomembne so te v družbi znanja. Nujno postavljamo pred pomembno in tako ni opcije, da v življenju napredujemo.
Ko si enkrat odkrito priznate, koliko malo vložite vase in v svoj napredek, hitro spremenite svoje stališče do porabe časa. Brez problema vržete stran televizijo in ta čas namenite raje produktivnim in drugim stvarem, ki se vam v življenju obrestujejo. Ko ugotovite, da ne vlagate nič v svoje znanje, je to dobra motivacija, da v življenju naredite prostor za pomembno. Če sebe ne postavite na prvo mesto, v življenju ne pridete daleč. Prav tako je v znanju moč in v ustvarjalni družbi znanja močno zaostajamo, če ne vlagamo vase. Dolgoročno nam stokanje nad državo ne bo prav nič pomagalo, kompetence pa brez dvoma. S kompetencami nam je odprt celotni svet.
Nadzor nad umom – In še najtežje. Vaša kakovost življenja je močno odvisna od tega, ali vi obvladujete um, ali um obvladuje vas. To je temelj budistične in še katere druge vzhodne religije. Osnovno orodje krepitve nadzora nad umom je meditacija. Izmerite, koliko časa lahko sedite v nepremičnem položaju z osredotočenostjo na eno točko (misel, čakro), in ugotovili boste, kakšna je vaša sposobnost nadzora nad umom.
Če redno ne meditirate, boste zelo razočarani. Po nekaj minutah vas bodo začele posiljevati misli, srbeti deli telesa, počutili pa se boste skrajno neugodno. Manj, kot zdržite, bolj vas načelom obvladuje um. Bolj, kot vas obvladuje um, več negativnih misli to pomeni. Več negativnih misli, nižja kakovost življenja. Več trpljenja v življenju pa pomeni nižjo stopnjo zavesti.
Pozitivno je seveda to, več kot boste v življenju meditirali, bolj boste krepili mišico nadzora nad vašim umom. Če boste vse to počeli z notranjim nasmehom in ne z mučenjem, pa boste lahko doživeli tudi mnogo duhovnih izkušenj, ki presegajo zemeljske mesene užitke. Nagrada bo torej dvojna, vaša kakovost življenja pa bistveno večja. Ko pridete do točke, ko lahko meditirati do neskončnosti, pa lahko celo opustite merjenje.
Ne gre vse na enkrat – Na koncu je še ena pomembna lekcija, ki je ne smete nikoli pozabiti. Ne gre vse na enkrat. Zastavljeni cilji, da boste vse metrike na vseh naštetih področjih integrirali v svoje življenje, so nerealni. Napredovati je potrebno korak za korakom, najboljše s fokusom na eno področje. Preveč zahtevnih ciljev vodi v to, da naredimo veliko stvari slabo, kar pa je enako, kot če ne bi naredili nič. Zato korak za korakom, postopno in počasi. Ko obvladamo eno področje, se premaknemo na naslednjega.
Daleč najboljše je začeti na področju zdravja, saj izboljšanje tega zelo pozitivno vpliva na vsa druga področja. Lahko pa izberemo tudi tisto področje, kjer imamo trenutno največ težav in nam gre najslabše. Ko enkrat s pomočjo merjenja integriramo nove vzorce delovanja v naše življenje, področje za področjem, lahko opazimo tudi izjemno transformacijo v kakovosti našega življenja. Ves trud, ki smo ga vlagali, se počasi obrestuje. Nikoli ne smemo pozabiti, da težka pot s časom postaja lahka in lahka pot s časom postaja težka. Izberite težjo pot, ki vodi v svetlejšo prihodnost vašega življenja. Težja pot pa je tista, katera je podkrepljena s konkretnimi metrikami in merjenjem napredka.
