Od trenutka, ko odpremo oči pa vse dokler se zopet ne predamo sanjam neprestano sprejemamo odločitve. Od tistih najbolj rutinskih, npr. koliko časa si bomo umivali zobe, kaj bomo jedli za zajtrk ipd., pa vse do bolj zahtevnih odločitev, ki jih sprejmemo nekoliko težje, npr. katerega opravila se bomo najprej lotili v službi, kdaj bomo končali z delom, komu bomo namenili svoj popoldanski prosti čas ipd.
Največji vpliv na potek našega življenja imajo (1) tiste bistvene, najtežje, življenjske odločitve, kot so na primer, s kom se bomo poročili, za katero podjetje bomo delali ipd. ter (2) vsakodnevne male rutinske odločitve, ki jim pravimo dnevne navade. Prve nam predvsem srednjeročno zagrenijo ali polepšajo življenje, druge pa dolgoročno. Slabo sprejemanje enih ali drugih, kaj šele obojih, slej kot prej vodi k slabi kakovosti življenja in nezadovoljstvu. Zato je izjemno pomembno, da obje vrst odločitev sprejemamo čim bolje.
Osnova sprejemanje dobrih odločitev je, da znamo čim bolj natančno predvideti, kakšne posledice v prihodnosti bo imelo naše dejanje, ki temelji na odločitvi. Če pogledamo definicijo odločanja, ta pomeni, da izrazimo svojo voljo, kako naj nekaj bo in s tem na nek način določimo tudi izid česa. Pred tem moramo z razmišljanjem priti v stanje, ko hočemo kaj narediti oziroma uresničiti in na samem koncu tako damo prednost nečemu med vsemi potencialnimi izbirami. Odločitev je tako sprejeta najprej v mislih, nato v dejanjih in ta dejanja imajo posledice v prihodnosti. Bolj kot uvidimo te posledice, seveda kot dolgoročno pozitivne za nas, boljše odločitve sprejemamo.
Pri tem se moramo zavedati, da se odločamo praktično vsak trenutek našega življenja in tudi če zavestno ne sprejmemo nobene odločitve, se na nek način odločimo; predvsem v smeri, da našo prihodnost prepustimo zunanjim silnicam in drugim ljudem. Ljudje se težko odločamo predvsem zato, ker se moramo pri odločitvi ločiti-od nečesa drugega ter s tem sprejeti odgovornost. Zato pogosto odlašamo, vendar je običajno ravno sprejetje nobene odločitve najslabše, kar lahko naredimo.
Več kot se zavestno odločamo in skrbno analiziramo rezultat naših odločitev, boljše odločitve lahko nadalje sprejemamo v življenju. Namreč dobre odločitve so posledica izkušenj. Izkušnje pa so posledica slabih odločitev. To pomeni, da bomo v začetku življenja oziroma kadar koli se podamo v nekaj novega najprej sprejemali slabe odločitve. To lahko ublaži pridobivanje teoretičnega znanja ali mentorstvo. Največ pa štejejo lastne izkušnje, ki vodijo k sprejemanju vedno boljših odločitev.
Kot omenjeno je najprej bistveno, da ozavestimo dejstvo neprestanega sprejemanja odločitev v našem življenju. Običajno se ljudje zavedamo sprejemanja odločitev predvsem takrat, ko gre za večje, ključne življenjske odločitve. Vse lažje odločitve pa prepustimo podzavesti. Vendar so ravno vsakodnevne majhne odločitve oziroma navade tiste, ki imajo lahko velik negativni vpliv v prihodnosti na naše življenje. Namreč ravno navade so tiste, ki skozi čas večajo ali nižajo kakovost našega življenja. Dobra novica je ta, da vsako navado lahko spremenimo, če smo dovolj motivirani (miselni in vedenjski kungfu).
Za tiste večje odločitve, ki se jih zavedamo, pa so ključni trije koraki. Prvi je, da si določimo časovni rok, do kdaj bomo sprejeli odločitev. Običajno je tako, da dalj kot odlašamo, težje se odločimo in bolj se zapletamo v negativno spiralo. Ko določimo časovni rok, je pomembno, da se ga držimo in ga ne prekoračimo. Bolj kot bomo pod časovnim pritiskom, hitreje se bomo odločili.
Če želimo, si lahko naredimo tudi časovne bloke, v katerih sprejemamo odločitve. To je dobra strategija predvsem v podjetništvu in managerstvu, kjer je potrebno dnevno sprejeti veliko težkih odločitev. Lahko si oblikujemo različne časovne pasove, ki nam najbolj ustrezajo in vsako odločitev razvrstimo v te pasove. Na primer odločim se »takoj«, »ena ura«, »po posvetovanju«, »prespim«, »vikend odločitev« ipd.
Ko imamo določen časovni blok je pomembno, da naredimo ustrezno analizo. Temelj sprejemanja dobrih odločitev je predvidevanje posledic, te pa lahko dobro predvidimo le, če imamo čim bolj ustrezen model subjektivne realnosti, ki se sklada z objektivno realnostjo. Več kot je napačnih predpostavk v našem modelu, slabšo odločitev bomo sprejeli. Zato je ključno, da zberemo vse podatke, ki nam pomagajo pri sprejetju odločitve in jih temeljito analiziramo.
Na koncu, tretji korak je, da zavestno sprejmemo odločitev in še bolj kot to, da se odločitve dejansko držimo. Pogosto se namreč zgodi, da sprejmemo odločitev, potem pa nas vleče nazaj, da se pa še ne bi odločiti. Ravno zato, ker se nočemo ločiti od določene možnosti, prav tako pa sprejeti odgovornosti.
Vendar je vsako takšno beljenje glave povsem nepotrebno. Če smo sprejeli slabo odločitev jo lahko spreobrnemo v pozitivne izkušnje, kar pomeni da se bomo v prihodnosti odločali veliko bolje.
Veliko uspeha pri sprejemanju odločitev!
