Prvo pravilo, ko odpremo katero koli knjigo o finančnih nasvetih je, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari. Torej pomembno je, da razpršimo riziko med več naložb. To je izjemno pomembni faktor v sklopu finančne inteligence. Način, kako razporedimo premoženje je sila enostaven in sicer tako, da upoštevamo naložbeno piramido, pri čemer gradimo iz spodaj na vzgor. Pri tem je logično dejstvo, da starejši kot smo, bolj dajemo težo na spodnjem delu piramide (trdni temelji finančne varnosti) ter tako sistematično spreminjamo strukturo našega premoženja.
Vsaka naložba ima tri osnovne karakteristike, ki se med seboj povezujejo. To so seveda tveganje, donos in likvidnost (ki pove, kako hitro lahko našo naložbo pretopimo v denar). Večje, kot je tveganje in manjša kot je likvidnost, večji je pričakovani donos. Piramido seveda gradimo iz spodnjega dela, kjer je tveganje majhno, do zgornjega, kjer je tveganje izjemno veliko. Prav tako se razlikuje likvidnost posameznih naložb, ki morajo biti raznolike glede na naše mesečne potrebe po denarju.
Finančna piramida se nato razdeli na tri dele. Najbolj spodnji del predstavlja naše osebno materialno varnost – zaščito dohodka in premoženja. Torej, da smo zavarovani pred kakršnimi koli nesrečami, nezgodami, izgubami služb in podobno. Drugi nivo piramide predstavlja naš materialni status (varčevanje), torej naložbe, ki nam omogočajo dolgoročno ohranjanje in višanje našega standarda. Tretji nivo piramide pa je gradnja finančne svobode (investiranje za rast premoženja) in neodvisnosti na dolgi rok. Ta steber je odgovor na vprašanje, kako bogati smo v resnici in to je toliko, kolikor dni lahko še živimo pri sedanjih stroških, če ne zaslužimo več niti evra.
Pri tem moramo upoštevati naslednja dejstva:
- Nizko tvegane naložbe so namenjene zaščiti našega dohodka in premoženja
- Srednje tvegane naložbe so namenjene varčevanju
- Tvegane naložbe so namenjene investiranju in rasti premoženja
Torej naložbena piramida vsebuje naslednje najpogostejše finančne inštrumente (načeloma od manj tveganih do bolj tveganih, seveda je situacija odvisna od stanja na trgu in drugih dejavnikov):
- Naložba vase (večanje in ohranjanje delovne sposobnosti)
- Denarni varnostni fond
- Zavarovanja (življenjsko, nezgodno, zdravstveno, premoženjsko)
- Pokojninski in denarni skladi, vezane vloge
- Obveznice
- Obvezniški vzajemni skladi
- Naložbena zavarovanja (odvisno od politike investiranja)
- Mešani vzajemni skladi
- Delniški vzajemni skladi in indeksni skladi
- Delnice
- Terminski posli in opcije
- Hedge skladi
- Valutno trgovanje
- Lastno podjetje
- Tvegani kapital
Dve pomembni naložbi, ki jih lahko uvrstimo v piramido sta še zlato in nepremičnine, ki sodita nekje v srednje tvegane naložbe, odvisno od stanja na trgu. S tem zaključimo bolj ali manj celotni spekter najpogostejših naložb, ki so na voljo na finančnem trgu. Na podlagi naložbene piramide moramo čim prej v življenju pričeti graditi in sicer od spodaj navzgor.
Pri tem v rosno mladih letih lahko vsekakor izpustimo določene temelje piramide, ki jih uvedemo kasneje (npr. življenjsko zavarovanje), ko je to potrebno. Vendar kljub vsemu ne smemo nasedati prodajalcem posameznih produktov in začeti graditi na vrhu piramide. Vsaka večja napaka na finančnem področju ima lahko za nas velike negativne posledice v življenju. Zato je pomembno, da si izdelamo izjemno dober finančni načrt ter mu dosledno sledimo, začnemo pa seveda pri temeljih. Vsako naložbo pa pri tem tisočkrat preučimo in si pomagamo z pravimi svetovalci in ne prodajalci posameznih produktov.
Največja naložba je seveda naložba v nas samih, našo delovno sposobnosti in notranje vire. Bolj kot smo fit in zdravi, več kompetentnosti in notranjih virov imamo tem boljša je naša delovna storilnost, kar posledično pomeni, da lahko zaslužimo več denarja. V sklopu notranjih virov nam tudi izjemno koristi veščina, če znamo manj denarja zapraviti, kot ga zaslužimo. Kot pravi eden uspešnih mladih podjetnikov, vlagajte vase, razen če mislite, da niste dobra naložba. Verjetno je malo ljudi, ki so prepričani, da so slaba naložba, mogoče le ne vlagajo pravih stvari vase.
Potem si sledijo ostali finančni produkti, pri čemer se tveganje močno zvišuje. Tako pridemo do naložb, kot so na primer delnice, kamor je smiselno vlagati samo tisti del premoženja, ki si ga lahko privoščimo kadar koli izgubiti. Pohlep nas tukaj ne sme zavesti, da pri večjem donosu zanemarimo tudi večje tveganje, ki jasno pove, da obstaja večja verjetnost, da bomo del denarja enostavno izgubili.
Zato je pomembno, da smo pri vlaganju previdni in pri tem nam lahko pomaga še eden izjemno pomembnih rekov, ki pravi, da moramo vsako naložbo preučevati vsak toliko časa, kolikor smo porabili, da smo denar, ki ga nameravamo investirati zaslužili. Namreč služenje denarja je kot praskanje z nohti po skali, zapravljanje denarja pa kot polivanje vode v puščavi.
Torej premišljeno, s pridobivanjem znanja o vsaki naložbi in upoštevanjem naložbene piramide. Če imamo vsa jajca v eni košari obstaja, lahko po nepotrebnem izgubimo prav vse. Z razpršitvijo v več naložb se tveganje izjemno znižuje in to je potrebno všteti v formulo naše finančne prihodnosti.
Pri tem si je potrebno najprej priskrbeti dosti veliko stopnjo finančne varnosti, nato materialni status, ki si ga želimo ter nato lahko delamo na čimprejšnji finančni svobodi. Nekaterim uspe drugo fazo celo izpustiti in se po varnosti takoj podajo delu na finančni svobodi, brez da bi kupovali drage nepotrebne materialne dobrine. Vendar konec koncev materialne dobrine so pomembni del sodobnega sveta, v kakšni meri pa mora odločiti vsak posameznik pri sebi.
