Poleg tekme, umetnosti, znanosti in duhovnosti je podjetništvo tudi delo z ljudmi. Vsebuje tako komponente dela na samemu na sebi – torej je podjetništvo tesno povezano s (pop)psihologijo, kot tudi delo z drugimi. Pod slednje velja vključiti tako vizionarstvo, vodenje, kot tudi prodajo in druge oblike dela z ljudmi, ki so bolj povezane že z managerstvom. Ne glede na to, ali posameznik rad dela z ljudmi ali ne, slej kot prej, ko gre na podjetniško pot, se mora začeti učiti tudi delati z ljudmi.
Vse se začne pri posamezniku. Najprej mora človek spoznati samega sebe, od svojih talentov in prednosti, do vrednot in tega, kaj si v življenju resnično želi. Dokler se človek ne odloči, da bo sprejel popolno odgovornost za karierni uspeh v svoje roke, težko postane podjetnik. Po tej odločitvi pa sledi neprestana rast in razvoj ter vlaganje v notranje vire. Poznamo dve obliki podjetništva in sicer ustvarjanje ter nato izkoriščanje ustvarjenega. Včasih je bilo možno nekaj ustvariti ter potem to dolgo časa izkoriščati. V današnjem funky obdobju, pa je potrebno neprestano inoviranje. To pa od podjetnika zahteva tudi neprestano rasti in razvoj. Podjetništvo prinaša negotovost in edino zdravilo za negotovost je zaupanje vase, prava pričakovanja (psihološki kapital) in notranji viri.
Ko pa je sprejeta odločitev za podjetništvo, se pravo delo z ljudmi šele začenja. Investitorji, dobavitelji, stranke, zaposleni, lokalna skupnost in vsi drugi deležniki, ki se nanašajo na določeno podjetje, so ljudje. In podjetnik mora z njimi aktivno delati. Vsak segment ljudi ima svoje značilnosti, znotraj segmenta pa so ljudje kot posamezniki, kjer je vsak povsem svoja osebnost zase. To pa pomeni drugačne interese, drugačne odzive v situacijah, itn. skratka kompleksni sitem, ki nato sestavlja določen odnos. Podjetnik naj bi te odnose obvladal, da lahko doseže zastavljene cilje.
Tako se podjetništvo začne pri prodaji čustev, torej navduševanju ljudi nad določeno vizijo. Nekako v stilu, če želite, da vam ljudje zgradijo barko, jih navdušite nad potovanjem. Ljudje lahko sledijo le svojim ciljem, ali pa izpolnjujejo cilje drugih ljudi. Podjetniki morajo imeti najprej jasne svoje cilje, potem pa morajo znati navdušiti ljudi, da sledijo tem ciljem. Navduševanje pa se nikoli ne neha. Vsi smo v skladu Sedmih smrtnih grehov nagnjeni vsaj malo k lenobi, zato potrebujemo znova in znova svežo vizijo, ki jo z veseljem pomagamo uresničevati. To pa za podjetnike ni vedno lahko, sploh v časih, ko stvari mogoče sploh ne gredo tako, kot načrtovano. Takrat se resnično pokaže pomembnost psihološkega kapitala.
Nato se podjetništvo nadaljuje pri prodaji. Če podjetnik ne zna nečesa prodati (sebe, vizije, izdelka itn.), verjetno ni pravi podjetnik. Umetnosti prodaje je zopet umetnost dela z ljudmi. Ko govorimo o pravem podjetništvu lahko tukaj takoj pozabimo o manipulacijah, pretvarjanju in vlečenju ljudi za nos. Pravi prodajalci so pravi poslušalci, ki spoznajo probleme in potrebe ljudi ter jih nato s svojimi storitvami in produkti rešijo. Večina podjetniških idej ali storitev so rešitve problemov, ali dejanskih (avto rešuje problem transporta) ali tistih čustvenih (blagovna znamka doda temu še kanček hrane za nečimrnost). Torej, če ne znamo prisluhniti ljudem, nismo pravi podjetniki. V prodajo lahko vključimo komunikacijo tako s kupci, kot tudi z dobavitelji ter drugimi deležniki. Iskanje »zmagam – zmagaš« situacij pri pogajanjih, skrb za odnose in stranke, vse to je izjemnega pomena pri delu z ljudmi.
Tretji nivo dela z ljudmi je čisto managerstvo. Bolj kot podjetje rase, bolj mora podjetnik postajati tudi manager z jasnimi aktivnostmi – planiranje, organiziranje, vodenje (komuniciranje, motiviranje), nadziranje. Torej prodajanju čustev se dodaja tudi razumsko opravljanje podjetja. Velikokrat lahko slišimo, da je bistvo managerstva delo z ljudmi. Enako je pri podjetništvu. V tej fazi se mora podjetnik znati naučiti delegirati, spoznati talente ter jih postaviti na pravo mesto in še bi lahko naštevali.
Zadnja faza dela z ljudmi je še iskanje naslednika. Zavedati se moramo življenjskih ciklov in pri vsaki organizaciji imamo svoj začetek, vzpon, vrhunec, zaton in konec. Umetnost zamenjave še preden se začne lastni zaton pozna malo ljudi. Zaradi ega. Ta nas ponavadi stane največ časa, še več pa denarja. Tukaj se tako ob iskanju naslednika zopet vrnemo k razumevanju in upravljanju sebe. Tako nam bodo v podjetništvu največ sivih las povzročili ravno ljudje. Od ljudi se bomo največ naučili ter v življenje pritegnili tiste ljudi, od katerih se lahko največ naučimo. S prestopom v podjetništvo vse te lekcije le še pospešimo. Pravijo, da se klin s klinom zbija, ljudje pa osebnostno in poslovno rasemo ob interakciji, delovanju in sodelovanju z drugimi ljudmi.
Mnogo študij je pokazalo, da so najsrečnejši ljudje na svetu tisti, ki imajo največjo kakovost odnosov. To pomeni, da je tudi sreča podjetnika v veliki meri odvisna od tega, kakšne odnose bo gojil. Če ima posameznik odnose predvsem v partnerstvu, prijateljstvu, družini in službi, ima podjetnik še veliko drugih poslovnih odnosov. Tudi te odnosi vplivajo na srečo podjetnika. In tudi te odnosi si zaslužijo posebno negovanje, razvoj ter medsebojno izmenjavo. To pomeni predvsem dejstvo, da je podjetništvo delo z ljudmi.
