Poletno dopustovanje se je že dodobra končalo in urniki so tako zopet polni srečanj, sestankov, dogodkov in druženj; dnevne novice o stanju Evropske unije, skupaj s Slovenijo, pa vsak dan bolj zastrašujoče. Tako ga skoraj ni pogovora, ki ne bi nanesel tudi na to temo. Pri tem sem opazil, da bi na podlagi odzivov na vse te zastrašujoče informacije lahko oblikovali tri skupine ljudi.
(1) Prva skupina ljudi, ki je tudi daleč največja, še vedno živi v zanikanju, v sanjskem svetu, da je vse skupaj zgolj medijsko potenciranje, zrežirana filmska drama, ter da je zgolj še vprašanje časa, kdaj se bodo stvari vrnile na stare tirnice vzpona in rasti. Tema jih ne gane kaj preveč, prav tako pa ne razmišljajo, ali lahko k spremembi situacije na bolje na kakršen koli način prispevajo tudi sami. Odgovornost je še vedno na državi in politikih.
(2) Druga skupina ljudi se izjemno dobro zaveda, kako daleč smo zabredli, vendar gledajo predvsem na lastne kratkoročne interese. Zavedajo se najhujših scenarijev in v strahu nižajo svoje moralne meje ter skušajo akumulirati čim več premoženja (legalno ali celo nelegalno), dokler je to še možno; če ne to, pa ohraniti svoje pravice ali zaščiti svojo pozicijo ne glede na ceno. Nenazadnje pa so v tej skupini prav tako tisti, ki upajo na neko čudežno rešitev ali vrnitev k starim sistemom. Pogled na situacijo je preveč individualno naravnan, ali pa kratkoročen in premalo širok. Ne razumejo, da se bomo za rešitev mogli vsi do neke mere odreči svojim materialnim standardom in pravicam. Tako ali drugače.
(3) Tretja skupina ljudi pa je izjemno zaskrbljena. Zavedajo se resnosti situacije, v kateri se nahajamo, iščejo rešitve, vendar ne vidijo izhoda. Radi bi prispevali, premaknili stvari, naredili vsaj majhen preobrat, vendar je okolje tako nestabilno, negativno, nestrpno, zavedanje pa tako nizko, da se nimajo kam opreti. Na koncu se zato raje vržejo v pasivnost.
Na koncu lahko ugotovimo, da je v vsakemu izmed nas malo karakteristik vsake skupine, ena pa je bolj poudarjena. Lahko malo bolj, lahko izjemno. Nobena skupina pa s svojim odnosom ne vodi k rešitvi. Ne pasivnost, ne zanikanje, ne skrb za lastne interese, ne upanje na čudežno rešitev, ne bodo rešile situacije. Tokrat gre za igro na vse ali nič, ali vsi dobimo, ali pa vsi izgubimo. Zato je nujno potrebno, da stopimo skupaj, pa ne glede na to, katere karakteristike opisanih skupin prevladujejo v nas samih. Vsak od nas ima svoja prepričanja, svoj prav. Vendar je sedaj resnično prišel čas, da damo ta naša prepričanja na stran.
Najprej si poglejmo resnosti situacije v kateri se nahajamo. Ali je situacije res tako dramatična, da je potrebno delati tak »halo«? Še bistveno hujša kot to. Problem je seveda jasen. Prezadolženost. Naliti si moramo čistega vina in si jasno in glasno priznati, da zapravimo bistveno več, kot si zaslužimo, oziroma ustvarimo. Standard, ki ga živimo, je umeten. Ni ustvarjen (zgolj) z ustvarjalnostjo, trdim delom, podjetnostjo ipd., vendar tudi z zadolževanjem. Bistveno prevelikim zadolževanjem. Situacija v državi ni nič kaj drugačna, kot pri posamezniku, ki živi preko vseh svojih zmožnosti, na kreditih, brez kakršnih koli skrbi, kako jih bo odplačal, opit od materialnih užitkov. To je prva in največja napaka finančne nepismenosti. In slej kot prej pride dan streznitve.
Oporekati, da se standard v zadnjih 20 letih ni strmo izboljšal nima smisla. Poglejte vozni park. Nabito polne nakupovalne centre. Še bolj polne restavracije. Opremljenost stanovanj. Lepoto mest. Potovanja sem ter tja. Živimo izjemno visok standard. Samo ne zavedamo se ga. Še manj pa se zavedamo, da si ga v bistvu ne zaslužimo. Zato, ker ga v veliki meri financiramo z zadolževanjem. Denar si sposojamo od držav in drugih inštitucij, ki ustvarjajo presežke, zato da lahko živimo luksuzno življenje. Eno najbolj luksuznih in najlepših življenj na zemeljski polobli. Če ste kdaj odpotovali iz kontinenta, lahko odkrito priznate, da je življenje v Sloveniji, kot življenje v raju na Zemlji. Pa še hvaležni ne znamo biti za to.
Poglobimo se sedaj nekoliko bolj v problem; poenostavljeno sliko naše države. Vsak dan se zadolžimo več milijonov evrov; nekje med 2 in 3 mio €. Vsak dan. Danes 2 mio €. Jutri 2 mio €. Pojutrišnjem 2 mio €. Vsak dan. Zato, da lahko vzdržujemo standard, ki si ga ne zaslužimo. In stopnja zadolževanja se še veča. In veča. Obresti pa so vedno dražje, ker posojilodajalci niso več prepričani, če bodo te dolgovi lahko odplačani. Iz tujine smo deležni več in več žuganja.
In zato ni kriva (samo) vlada. Za to smo krivi vsi mi. V prepričanju, da lahko brez večjih posledic ohranimo vse prednosti socializma, ki je stremel k druženju, enakosti, varnosti in odgovornosti države za posameznika ter prednosti kapitalizma, ki je v naša življenja prinesel razcvet materialnih dobrin, tehnologije in svobode, smo si nakopali strašanske dolgove. V realnosti pa je tako, da ali ustvarjaš veliko dodane vrednosti in si lahko veliko privoščiš, ali pa skrbiš za razcvet socialnega življenja in ležernosti in se obenem predajaš asketstvu materialnih dobrin. Imeti oboje hkrati pa žal ne gre. Najbolj smiselno pa je seveda ravnovesje, nekaj med enim in drugim sistemom, vendar bo pot do novega sistem še dolga.
Slovenija pa je le snežinka na vrhu ledene gore, saj smo nenazadnje izjemno majhna država v EU. In še nismo toliko zadolženi, kot nekatere druge države – Grčija, Italija, Španija. Smo pa na izredno dobri poti enakega scenarija. Bankrota države. Na tej točki velja še kot zanimivost izpostaviti, da Evropo v grobem lahko razdelimo na dva dela; eden je mediteransko-katoliški, kjer je poudarjeno dobro življenje, drugi del je protestantski-mrzli sever, kjer veliko več temelji na pridnem delu in ustvarjanju. Vpliv klime, verskih prepričanj, zgodovine in mnogih drugih faktorjev je trdno zasidran v vrednotah narodov, kar pa je izjemno težko spremeniti. Poglejte pa, kdo rešuje koga in zakaj.
Vendar zgodbe tukaj še ni konec. Tudi zadolženost nekaterih evropskih držav je zgolj vrh ledene gore. Evropa se namreč stara. Breme zdravstvene blagajne je vedno večje. Pokojninski sistem nevzdržen. V inovativni prebojnosti pa zaostajamo. Prav tako v gospodarski rasti. Govorimo o dejansko tempirani bombi. Tudi če sedaj Evropo nekako rešimo, nas bodo enaki problemi čakali zelo kmalu. Le še toliko večji bodo.
Poglejmo si možne scenarije; zelo čez palec in zelo pavšalno, glede na to, da nisem makroekonomist. Poleg tega pa ga skoraj ni več živega človeka, ki bi lahko predvidel vse posledice posameznega scenarija, glede na kompleksnost sistema.
Najboljši in najmanj verjeten scenarij je hitro okrevanje gospodarstva, inovativni podjetniški preboji, hitrejša gospodarska rast in reprogramiranje dolgov. Vendar glede na zgodovino in trenutno stanje Evrope malo verjeten. Dokler ne bomo bolj tolerantni do neuspeha, merili učinkovitost na vsakem koraku in spodbujali vrednote podjetnosti, se bo to izjemno težko zgodilo.
Drugi pozitivni možni scenarij je verjetno nekaj v smislu delnega odpisa dolga, ponovnega dogovora o plačilu obrestih ter ročnosti in »resetiranja« ekonomije; vendar je glede na višino dolga vprašanje, kaj bi se zgodilo z bankami in drugimi, ki kupujejo evropske obveznice. Če nimajo ustrezne strukture tudi zdravih naložb bi to lahko pomenil velik kolaps finančnega sistema.
Poleg tega pa bi bil to verjetno zgolj kratkoročni ukrep, saj situacija vodi zopet do tega, da bi bila Evropa ponovno kmalu v velikih dolgovih; razen, če se ne bi zelo hitro močno spremenile navade ljudi, strukturo prebivalstva pa bi uspeli nekako pomladiti. Vendar to ni enostavno možno.
Tretji prav tako pozitiven scenarij bi lahko bil močnejša integracija EU cone, uvedba evropskega davka in reprogramiranje dolgov. To bi imelo minimalni kratkoročni vpliv na standard življenja, mogoče celo pozitivnega na podlagi večjega tržnega sodelovanja Evropskih držav. Vendar glede na politično razglašenost Evrope, ki je posledica pestre zgodovine, bo to bilo izjemno težko. Ni pa izključeno, glede na to, da se mnogim državam zapirajo vse druge možnosti. Ljudje se združijo, ko imajo skupnega »sovražnika«, ki je v našem primeru dolg.
Pojdimo še na drugo stran. Daleč najhujši možni scenarij je vojna. Razpad EU. Drastične razlike med državami, ki držijo EU pokonci in tistimi, ki se vozimo na vlaku (mediteranske države). Ne velja zanemariti, da so za dobro stoječe države EU, ostale manj tako cvetoče države, še vedno pomembni trgi. Vendar nekako se vidi, da je utapljanje teh držav v dolgovih sod brez dna in zato pomoči ne bomo morali prejemati v nedogled. Tako lahko kar nadaljujemo z negativnim. Upori in demonstracije. Nasilje. Borba za preživetje. Hujša kot je situacija, nižje so moralne meje ljudi.
Takoj za tem scenarijem je drugi negativni scenarij dolgoletna depresija, hiperinflacija, upad kupne moči, leta in leta do okrevanja gospodarstva. Tek na mestu in hlastanje po zraku. Srčno lahko upamo, da se bomo izognili obema scenarijema. Ne glede na naše upanje, pa brez velikih sprememb, šokantnih sprememb, žal ne bo šlo.
Gremo na naslednji scenarij. Lahko si še nekaj časa zatiskamo oči. Umetno še naprej vzdržujemo standard z različnimi makroekonomskimi ukrepi in upamo na čudežno zdravilo. Na čudež. To, kar se že dogaja zadnje dve leti, po velikem finančnem kolapsu, ko je gospodarski cikel jasno pokazal, da neskončna eksponentna rast ni možna, pa ne glede na to, kako močno si jo želimo ali pričakujemo.
Velika verjetnost je, da si bomo še nekaj časa skušali zatiskati oči. Dokler ne bomo prisiljeni v spremembe. Vendar to ne vodi v neben pozitivni scenarij. Le še težje bo. Predvsem pa so takšne spremembe običajno zelo boleče. Smo v negativni spirali in čas ni na naši strani. Mogli bi ukrepati hitro, pa raje malo mižimo in se malo spogledujemo, ali se to res dogaja. Gospodarstvo pa umira. Počasi in po koščkih.
Mogoče se bo našla še neka vmesna rešitev. Z izjemno inteligentnim, strateškim in hitrim ravnanjem odgovornih ter sodelovanjem prebivalstva. Poudarek na tej točki je na sodelovanju prebivalstva.
Za nas Slovence bo vse to skupaj še bistveno težje. Izkusili smo dobri dve desetletji najslajšega kapitalizma. Hitra ekonomska rast zahoda, informacijska revolucija z drastičnim povečanjem produktivnosti, denacionalizacija premoženja in mnogi drugi mehanizmi, ki so posamezniku v roke hitro prinesli lepe vsote premoženja. In zdelo se je lahko, sanjsko. Svet pa nas je vmes prehitel.
Sedaj spoznavamo pravi kapitalizem. Do sedaj nismo razumeli, da je veliko denarja lahko breme. Nismo razumeli koncepta tveganja. Zato še kar obsojamo podjetniške poskuse. Nismo razumeli, da borze in trgi tudi strmo padajo. Vse se dogaja v ciklih. Še kar ne verjamemo, da se to resnično dogaja. Vendar samo zavedanje in kompetentnost sta danes ključ do uspeha. Jasno je, da se je strmi val razvoja zahoda končal. Tako se šele sedaj lahko dodobra zavemo potrebe po zanju, interdisciplinarnosti, sodelovanju, inoviranju in podjetništvu. Brez tega ni uspeha v kapitalizmu.
Pri tem nikakor ne želim podcenjevati vsega pozitivnega, kar se je dogajalo leta ob in po osamosvojitvi. Bilo je mnogo izzivov, negotovosti in potreb po hitrem preobratu. Gospodarstveniki, politiki, vsi državljani so se izkazali. Ker smo stopili skupaj, imeli skupno vizijo in za njo garali. In jo tudi dosegli. Bili smo zgodba o uspehu in marsikdo si zasluži državno medaljo največjih časti za tak epski preobrat.
Sedaj se nahajamo v podobni situaciji. Čas je, da stopimo skupaj. Potrebujemo novo vizijo, za katero bo potrebno ponovno garati. Situacija pa je bistveno težja in kompleksnejša, ker je tak postal celotni svet. Nepredvidljiv. Našo produktivnost in odnos do dela bomo morali drastično spremeniti. Razvijati bo potrebno talente. Vlagati bo potrebno v kompetence. Inovirati in dodajati vrednost. Razviti bo potrebno toleranco. Razumeti multikulturnost. To so osnovne sestavine vala nove rasti, ki ga lahko ustvarimo zgolj sami.
Osredotočimo se zato sedaj še bolj na pozitivno. Naloga politike je, da nam pomaga pri viziji in infrastrukturi, da se bomo za to vizijo lahko borili. Nato pa je potrebno sodelovanje ljudi. Vsekakor je možno, marsikatera majhna država na svetu trenutno doživlja razcvet. Izgovorov ni. Zato se vprašajmo, kaj lahko naredi vsak izmed nas, da bo prehod lažji. Namreč breme bo na koncu na vseh nas. Ne na državi. Ne na vladi. Na vseh nas. Na naših otrocih. Na naši prihodnosti; in to bi radi imeli mirno, polno razcveta, možnosti in vizij. V krizo smo se pahnili sami in iz nje se lahko rešimo zgolj sami. Zato sodelujmo.
Edino smiselno je, da vsak od nas že danes, ta trenutek naredi nekaj, da bo ta prehod lažji. Za nas Slovence, trden, bister in priden narod, je še toliko bolj pomembno, da naredimo nekaj na svoji ravni zavesti, ker v nekaterih pogledih zaostajamo desetletja za preostalim svetom. Čeprav to sploh ni potrebno. Tudi za Evropo, pa čeprav so nekatere države bistveno bolj zadolžene kot mi. Vendar se jim hitro približujemo, pred preostalim nezadolženim delom sveta pa zaostajamo.
V nadaljevanju se tako nahajajo nekatere čisto osnovne stvari, kaj VI lahko naredite. Prav VI. Že danes. In nato vsak dan. Zase, za svoje otroke, za vse nas. Namreč to je edina pot v svetlejšo prihodnost Slovenije, prav tako pa Evrope.
(1) Ne zatiskajte si oči – Velika večina ljudi si še vedno zatiska oči. Živijo standard, kot so ga živeli pred krizo in tiho upajo, da bodo stvari minile. Ne bodo. Če si zatiskate oči ste skoraj enako krivi, kot če stanje povzročite. Zato se aktivirajte in se čim bolj proaktivno ukvarjajte s problemom. Zaradi sebe, vaših otrok in vseh nas. Berite, preučujte in razmislite, kako lahko prispevate pri vsem tem, kar je navedeno v nadaljevanju. Bodite aktiven državljan. Dlje, kot si boste zatiskali oči, težji bo prehod. Pripravljati se morate začeti danes. Prvi korak je priznanje, da smo vsi zavozili. Uživanje življenja nas je premamilo in pozabili smo pogledati bilanco, ali si res zaslužimo to, kar imamo.
(2) Osredotočite se na pozitivno – Ne glede na to, kako hudo je, se nujno osredotočite na pozitivno. Tudi če v prihodnosti pademo nekaj stopenj na gospodarski lestvici, smo še vedno daleč od borbe za preživetje. Dokler imamo streho nad glavo, hrano in zdrave možgančke, vedno lahko situacijo obrnemo in naredimo preobrat. V temi se vidijo zvezde. Intelektualni kapital je namreč v sodobni ustvarjalni družbi najpomembnejši in tega imamo veliko. Na drugi strani pa širjenje negativne energije povzroča zgolj še večje probleme. Ko se dobivate z ljudmi spreobrnite njihovo negativno energijo v pozitivno. Motivirajte jih. Če delate z mediji se osredotočite tudi na pozitivno in na rešitve. Predvsem pa razmišljajte o sodelovanju. Le skupaj in s pravim pristopom nam lahko uspe.
(3) Ne demonstrirajte in ne mečite kamnov v parlament, vendar podprite spremembe – Država se zadolžuje zato, da se vzdržuje stopnja socialne države. Prihodki nas državljanov so danes bolj enakomerno porazdeljeni, kot ob osamosvojitvi. Niso problem samo tajkuni, niso problem samo nekateri politiki, problem smo vsi. Prav si. Matematika je enostavna. Število aktivnega prebivalstva in produktivnost aktivnih je bistveno premajhna, da živimo standard, kot ga živimo. En delovno aktiven državljan mora ustvariti še za tri druge (otroci, študentje, upokojenci, porodniške, bolniške, ipd.). Pri tem, da imamo tukaj še zdravstveno blagajno, ki potrebuje vedno več in več. Kristalno je torej jasno, da je scenarij nevzdržen.
Glavni problem je torej v nas vseh. To se je lepo pokazalo tudi na referendumih. Ne podpremo nobene spremembe, nismo se pripravljeni odreči niti kančku pravic, niti za prihodnost naroda in za svoje otroke. Vendar ne glede na to, kdo bo v prihodnosti vladal, zadeva ni rešljiva. Se matematično enostavno ne izide. Lahko še toliko računamo, obračamo številke, rešitve ni. Delovno aktivnega prebivalstva bo vse manj, v produktivnosti in inovativnosti pa bolj in bolj zaostajamo. Edina rešitev, pa naj bo še tako idealistična je, da vsak od nas naredi nekaj na sebi in živi kot zgled drugim. Naredi na sebi tudi tako, da se v dobrobit vseh odreče delu svojih pravic in standardu, skrbi zase, ne lenari, prispeva, razmišlja, je delovno aktiven. Čisto malo je potrebno.
(4) Ustvarjajte dodano vrednost in ne izkoriščajte – V življenju sta samo dve možnosti. Ali ustvarjate dodano vrednost, ali jo mora ustvarjati namesto vas ustvariti nekdo drug. To se pravi, da mora ta nekdo delati za dva. Poglejte razmerje med vašimi prihodki in premoženjem ter na drugi strani vašo dodano vrednostjo ter si odkrito priznajte, ali je to razmerje smiselno. Čisto pri sebi, ni potrebno nič razpravljati z drugimi. Najbolj pomembno je, da ste odkriti do sebe, svoje vesti ter da ohranjate integriteto.
Če živite na račun drugih in imate zdravo telo ter bistre možgane, začnite ustvarjati. Začnite koristiti svoje talente in pokažite svetu kaj znate. Ustvarjajte. Vsak evro bo bistveno bolj sladek in bistveno bolj skrbno boste z njim ravnali. V primeru, da ste pa podedovali ali kako drugače prišli do večjega premoženja, pa z njim delajte nadvse modro. Premoženje vam je življenje zaupalo, da z njim ustvarite še več, zase in za druge. Vsak evro, ki ga dobite, pa si ga ne »zaslužite«, ker ni posledica ustvarjene dodane vrednosti, pa darujte v dobrodelne namene.
(5) Pozabite na najslabše elemente socializma – Socializem je imel zagotovo marsikatero prednost. Imel pa je tudi svoje slabosti. Enako kot kapitalizem in vsi drugi sistemi. Se pa zdi, da je velik del slabih elementov socializma ostalo v naši družbi, namesto pozitivnih. In teh slabih elementov se moramo slej kot prej znebiti, saj so eden glavnih vzrokov zaviranja produktivnosti.
Vsakič, ko nekdo odidete iz službe prej, kot je minimalni delovnik, izkorišča. Vsakič, ko iz službe nekdo odnese pisalo, strniščni papir ali kliče domače iz službenega telefona, krade. Vsakič, ko se nekdo dela, da dela ali pa pili svojo igro pasjanse, se na drugem koncu sveta nekdo na vse pretege trudi, da bo to osebo prehitel v tem, kar bi morala delati. In jo bo. To domače podjetje pa bo propadlo in ostalo bo mnogo ljudi brez službe. Vsakič, ko nekdo govori slabo o svojem podjetju, vsakič, ko nekdo ne prispevata k doseganju vizije podjetja, sam sebi jamo koplje.
Se pa povsem dobro zavedam, da ni nujno vedno krivda v zaposlenih. Če ima takšne probleme vodstvo, zamenjajte podjetje. Če vidite druge, da to počnejo, jih opozorite na kršenje moralnih vrednot in integritete. Ne zatiskajte si oči. Najbolj vroč del pekla je rezerviran za tiste, ki mižijo.
Miselnost »vse je naše«, »podjetja bo rešila država« in način dela »sedam filozofira, radi jedan« se je že zdavnaj končala. Aktivirajte se.
Začnite prispevati podjetju. Razumite, da če želite vi prosperirati, mora prosperirati tudi podjetje in obratno. Lastniki, management in zaposleni so vsi v istem čolnu. Kdor koli se vede izkrivljeno, vodi to v propad podjetja, kar ni dobro za nobenega. Borite se za svoje podjetje.
(6) Izkoreninite zavist – Velik problem naše družbe je zavist. Razlog za to je v zgodovini. V naši kolektivni zavesti je, da če kdo izstopa, če nekdo naredi nekaj drugače, ga je potrebno takoj porezati. Zato, da ne bo prišel gospod fevd iz severa in temu odsekal glavo, nato pa kaznoval še celotni narod. Nenazadnje pa je tega potrebno zatreti tudi zato, da slučajno ne bi imel več, kot mi ali povprečje.
Vendar z zavistjo zatiramo drug drugega, medtem ko nas cel svet prehiteva. Namesto, da bi sodelovali in nas bi zavist celo še bolj motivirala, da bomo tudi sami nekaj dosegli, psihološko ubijamo lasten narod. Brate in sestre.
Zavist je gensko v vseh nas ljudeh. V državljanih RS je še toliko bolj prisotna zaradi omenjene zgodovine. To si moramo priznati. Vendar jo lahko tudi izkoreninimo. Vsakič, ko nekomu nekaj zavidate, se ugriznite v jezik, vstavite se, globoko zadihajte in razmislite. Potem pa spremenite vzorec. Ne tlačite, ne pljunite, ne zatirajte, vendar ravno obratno. Čestitajte, pohvalite, priporočajte. Nato pa se k temu zaženite tudi sami. Namen zavisti je, da vas motivira, da enako dosežete tudi vi.
Ko vam bo to uspelo, boste… pisali pozitivne komentarje na forumih in pod dosežkih naših športnikov, znanstvenikov, podjetnikov ipd. V vsakem besedilu boste našli nekaj pozitivnega, ga nadgradili, popravili in o njem razmislili. Tudi v tej objavi. Odprle se vam bodo nove dimenzije, vaše življenje pa bo lepše, ker boste znali upravljati s svojimi čustvi. Motivirani pa boste za bistveno večje dosežke.
(7) Odhipnotizirajte se iz potrošniške družbe – Če smo prej govorili o slabostih socializma, se sedaj osredotočimo na največjo slabost kapitalizma. To je potrošniška družba. Koncept je enostaven. Doma gledate ure in ure multimedijski prikazovalnik oglasov (beri televizja), ki vas programira v pridne potrošnike. Tako večina prebivalstva dela v službah, ki jih ne marajo, da si lahko kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. In to do te mere, da se kar vsi pridno zadolžujemo in živimo preko svojih zmožnosti; z namenom, da imamo najnovejšo napravo, najboljše prevozno sredstvo in tisti zadnji novi model.
Povprečni potrošnik ima omare polnih oblek, ki jih nikoli ne nosi, garaže in kleti polnih stvari, ki jih nikoli več ne bo uporabljal in kreditne kartice v denarnici, ki komaj čakajo, da bodo uporabljene še za več teh stvari, na katerih se bo nabiral prah. Hrano mečemo v smeti, obleke se valjajo po omarah, police so polne okrasja, prostora za dobrin praktično nimamo več, ampak še vedno so stvari, ki jih potrebujemo. Kopičimo do onemoglosti.
Sedaj pa se ustavite. Vse stvari, na katerih se nabira prah, prodajte ali podarite. Tudi če gre za darila, ki ste jih vi dobili. Vse obleke, ki jih niste oblekli več mesecev, podarite. Pri vsakem naslednjem nakupu se vprašajte, ali res to potrebujete. Razrežite svoje kreditne kartice. Ne kupujte velikih količin živil, kijih boste nato pometali stran. Ne tekmujte z vašimi sosedi. Namesto v nakupovalni center se raje odpravite v naravo. Ne povezujte materialnih dobrin z ravnijo vaše samozavesti. Vaša samozavest je odvisna od tega, kdo ste kot človek, ne kaj imate. Predvsem pa ugasnite multimedijski prikazovalnik oglasov.
(8) Trošite, a za stvari, ki imajo dejansko dodano vrednost – Če bi zgolj samo varčevali, to ne bi bilo dobro ne za nas, ne za gospodarstvo. Skopuštvo na koncu tudi ni pravi pristop, denar pa mora krožiti. Vendar lahko pri tem trošite predvsem za tiste stvari, ki so vam v življenju resnično pomembne in jih boste znali resnično ceniti.
In te stvari ne kupujte na kredit, vendar pridno za njih vsak mesec varčujte in ko se nabere dovolj denarja si kupite nekaj, kar vas bo resnično razveselilo in na čemer se ne bo nabiral prah. Ozavestite, da je kredit rak današnje družbe. S krediti ste kot žaba, ki se skuha v vroči vodi. Problemi se začnejo kopičiti kar sami od sebe.
(9) Skrbno ravnajte z vsemi dobrinami – Ko nekaj kupite, vam je to življenje omogočilo predvsem zato, ker verjame v vas, da boste s tem skrbno ravnali. Zato spoštujte materialne dobrine in jih ohranjate čim dalj časa. Polirajte svoj avtomobil. Skrbno se obuvajte in sezuvajte. Pospravite in polirajte pohištvo. Imejte očiščen računalnik nesnage. Ko nekaj več ne potrebujete podarite, reciklirajte, podarite ali prodajte. Skratka z dobrinami ravnajte skrajno skrbno in ne razmetavajte z njimi, kot da ni na svetu ljudi, ki imajo manj od vas. Če vam je življenje določeno dobrino zaupalo, je vaša odgovornost, da resnično skrbite za njo. In ne pozabite, manj je več, kopičenje stvari pa vas zgolj obremenjuje. In ne potrebujete najnovejšega modela.
(10) Investirajte predvsem vase in v svoje kompetence – Daleč najboljša investicija, ki jo lahko naredite je investicija v vaše kompetence. Danes je najpomembnejše v vašem življenju predvsem to, kaj znate narediti. Več kot znate, več veljate in bolj se lahko počutite varne. In tega vam nihče ne more vzeti. Vi sami ste investicija z največjimi potencialnimi donosi. Ne računajte na državo, ne računajte na čudež, računajte predvsem nase.
Vpišite se v šolo. Obiščite seminar. Kupite in preberite novo knjigo. Naučite se uporabljati nov računalniški program. Naredite izpit. Začnite pisati blog. Javno nastopajte. Berite. Še enkrat, investirajte predvsem vase. S kompetencami boste ustvarjali večjo dodano vrednost, z več dodane vrednosti boste več zaslužili in posledično lahko investirali še več vase. Iz negativne spirale boste prešli v pozitivno spiralo. Namesto kopičenja dolgov, raje kopičite svoje kompetence.
Vem, da je težko, predvsem za generacijo, ki so začeli svojo kariero v obdobju, ko je bila dejansko realnost ena služba za vse življenje. Vendar to obdobje se je že zdavnaj končalo. Danes varne službe več ni, edino kar šteje pa je, kaj znate. To je edina varnost, ki obstaja. Prekvalificirajte se. Vpišite se v krožke. Odprite brskalnik in se naučite nekaj novega. Vem, da zmorete.
(11) Postanite zdravo podjetni in ne obtožujte neuspeha – Ko boste vlagali v svoje kompetence boste začeli razmišljati tudi o tem, kako lahko angažirate vse svoje sposobnosti, sredstva ter sposobnosti ljudi, ki jih imate okoli sebe. To pa vodi k podjetnosti, ki je v Evropi še kako primanjkuje. Inovativnost in podjetnost pa je edina prava rešitev za preboj Evrope.
Iščite nove priložnosti, razmišljajte drugače, beležite si poslovne ideje in neprestano razmišljajte o tem, kako lahko kapitalizirate svoja znanja; izkoristite vsako priložnosti ter ustvarjate dodano vrednost. Možnosti je neskončno.
Ob tem pa se zavedajte, da je neuspeh del uspeha in ga tolerirajte. Ko sami padete zopet vstanite, ko drugi padejo jim vlite nove volje in motivacije. Naučiti se moramo tolerirati neuspeh, štejejo poskusi in volja. Neuspehi pa so bistveno bolj pomembne življenjske lekcije, kot uspehi.
(12) Živite zmerno in spoštujte okolje – Prekoračitev zdrave mere se dandanes ne odraža zgolj v potrošništvu, vendar tudi marsikje drugje in čas je, da si vsi postavimo zdrave meje. Zmernost se mora odražati v odnosu do nas sami, prav tako pa do drugih bitij in okolja.
Pospravite svoje okolje. Ne nažirajte se. Ugašajte luč, ko je ne potrebujete. Sodelujte v dobrodelnih projektih. Donirajte denar. Organizirajte nove pozitivne akcije. Cenite svoje življenje. Bodite hvaležni. Cenite življenje drugih. Pomagajte jim. Cenite živali in imejte do njih zdrav odnos. Omejite pitje alkohola in kajenje. Reciklirajte. Pazite na svoje zdravje. Bodite zgled drugim. Čim bolj pazite nase in ne obremenjujete dodatno zdravstvene blagajne. Razmišljajte dolgoročno.
(13) Čim več potujte in se pripravite na multikulturnost – Največji zaostanek Slovenije je zagotovo v multikulturnosti. Skoraj ga ni več večjega razvitega mesta na svetu, ki ne bi bil multikulturno obarvan. Različna verstva, rase, pogledi. Vendar je med temi mnogimi razlikami videti sodelovanje, ki vodi do boljših rezultatov. Multikulturnost je tukaj že dalj časa, pa se je sploh ne zavedamo. Svet je postal globalna vas. Zastrašujoče je že dejstvo, da je Anders Behring Breivik, ki je na Norveškem v svojem ekstremističnem napadu pobil 70 ljudi, navajal Slovenijo kot eno izmed najbolj čistih držav. Moramo si priznati, da smo resnično netolerantni. Skoraj ga ni tujca v Sloveniji, ki se ne bi počutil neugodno.
Enako kot moramo izkoreniniti zavist, moramo razviti tudi strpnost do drugačnosti, tujcev in novih stvari. Tako kot sprejemamo nove tehnologije. V tem smo resnično vodilni. Zavedati se moramo, da nasilje in nevarnosti ne izhajajo iz drugačnosti, vendar iz revščine, borbe za preživetje ter strahu, da bomo nekoč na slabšem, zaradi nekoga drugega. Vendar če bomo dovolj sodelovali, bomo vsi imeli dovolj. Vsi pa smo zgolj prebivalci našega planeta. Na koncu bo tako, ali bomo imeli vsi, ali pa nihče.
Najlažje boste vse to presegli, če boste čim več potovali po svetu. Prisilite se in odpotujte. Oglejte si kontinente. Spoznajte svet in ozavestite, kako se povezuje in meša. Postali smo globalna vas.
(14) Varčujte, tudi za pokojnino – Denar lahko zapravite, investirate ali privarčujete. In varčevanje je vrednota, ki je že dolgo več ni opaziti. Temelj finančne inteligence pa je, da manj zapraviš, kot zaslužiš. Danes je to še toliko bolj pomembno. Morate ozavestiti, da ne boste imeli pokojnine, če ste ravno začeli z delom. Morate se zavedati, da bo zavarovalnica krila manj in manj zdravstvenih posegov, čakalne vrste pa bodo vse daljše. Morate se zavedati, da bo šolnina za vašega otroka izjemno draga, sploh če ga boste želeli poslati študirati v tujino.
Zato varčujte. Vsak mesec privarčujte vsaj nekaj denarja. Vprašajte se za vsak evro kam gre. Edini izhod iz krize je, da nehamo prekomerno trošiti, ustvarjamo dovolj dodane vrednosti, prav tako pa del zasluženega denarja privarčujemo. Najuspešnejši ljudje pravijo, da če niste sposobni privarčevati nekaj denarja, vsaj 10% tega kar zaslužite, semen veličine in potenciala uspeha ni v vas, ker se ne znate kontrolirati. Jaz pa vem, da so semena veličine prav v vas. Zato varčujte.
(15) Ne pozabite na sodelovanje in sočloveka – Na koncu nas čaka še en pomemben miselni preskok. Tega pa bi verjetno morali imeti v sebi še iz socializma, pa ga je nekako pohodila potrošniška družba. To je skrb za sočloveka. Vsi smo živa bitja, ki si zaslužimo dostojno življenje. Vsi se borimo s stiskami in vsi imamo svoje izzive. Življenje ni enostavno in tukaj smo, da si pomagamo.
Včasih nas življenje pahne na trnovo pot in takrat si zaslužimo pomoč sočloveka. In ko vidimo nekoga v stiski, je naša dolžnost, da mu pomagamo. Namreč samo vprašanje časa je, kdaj se bo teža našega križa strmo povečala. Še enkrat, tukaj smo zato, da si pomagamo pri izzivih življenja.
Zavedati se moramo, da če nekdo uživa in prosperira na drugem koncu sveta, je to zgolj pozitivno za nas. Če pa nekdo trpi, pa ne glede na to, kako daleč je, se bo to trpljenje razširilo. Zato ne moremo imeti zaprtih oči. Vsi na svetu smo povezani in vsi smo eno. In zaradi našega zadolževanja trpi marsikatero živo bitje. Moramo videti tako daleč. Ne trpijo zgolj ljudje, ki jih srečate na cesti ali vidite po televiziji; trpijo še mnogi drugi, tudi zato, da imamo lahko mi standard, kot ga živimo.
Vsekakor poskrbite najprej za svojo kompetentnost. Aktivirajte se in vaš prvi cilj naj vam bo, da razvijete toliko znanja in veščin, da več ustvariti in prispevate v sistem, kot pa od njega jemljete. Pa četudi ste upokojeni, ker vam je sistem omogočil zgodnjo upokojitev. Ali pa če ste študent, zgolj zaradi statusa. Še vedno lahko prispevate. Prispevajte več, kot vzamete.
Potem pomagajte vsem okoli vas, da bodo dosegli enako, da bodo postavljeni na lastne noge; tistim, ki pa jih je življenje obremenilo z izjemno težko stisko, pa jim omogočite, da se bodo lahko podali na to pot. Poleg individualne odgovornosti se zavedajte tudi pomena družbene odgovornosti. Na koncu pa ozavestite celotno sliko. Svet ni samo Slovenija. Svet ni samo Evropa. Svet je bistveno večji. In velik del sveta trenutno financira naš standard. Če ne bomo nekaj naredili, se bo trpljenje, ki ga povzročamo hitro vrnilo.
Zato razmišljajte pozitivno, sodelujte, povezujte, podpirajte in se odprite svetu. S pridnostjo, inovativnostjo, podjetnostjo, mreženjem ter zdravim odnosom do trošenja in rednim varčevanja denarja se lahko izvlečemo iz krize, v katero smo zabredli.
Žal smo sedaj prišli do točke, ali pa smo izjemno blizu te, ko se bodo spremembe zgodile zlepa ali pa na zelo krut način. Sicer izjemno posplošeno in poenostavljeno, vendar kljub vsemu usmerjeno k rešitvam, imate navedenih petnajst korakov, kako lahko VI, prav VI prispevate, da se rešimo iz krize, v katero smo se zakopali.
Najslabše, kar lahko naredite je, da kritizirate. Povzročite še več slabe volje. Ko na nekoga kažete prst, so štirje prsti usmerjeni v vas same. Zato ne kritizirajte, tudi te objave ne, pa četudi imate drugačen pogled. Raje prispevajte, pokažite. Popravite, kjer je preveč poenostavljeno, dajte nove ideje in predloge, prispevajte. Konstruktivno. Sodelujmo.
Upajmo na najboljše, redko v zgodovini se zgodijo črni scenariji. Vendar se. In zato je prav, da se pripravimo na najslabše možno. Obenem pa delamo v smeri najboljšega scenarija, do katerega tudi gojimo ta čustva upanja.
Dragi sodržavljan, aktiviraj se še danes, čas se nam izteka. Skupaj pa nam lahko uspe, saj smo iznajdljiv narod, priden in delaven, naši dosežki na marsikaterem področju pa kažejo, da lahko samozavestno hodimo po svetu. Preživeti tisočletja in ohraniti jezik ob tako majhnem številu ljudi ni mačji kašelj.
Malo smo zašli, tako kot večji del zahodnega sveta. Sedaj pa je čas, da zopet vlak razvoja, ravni zavesti, naše prihodnosti ter kakovosti življenja spravimo na prave tirnice. Ponosni smo lahko nase in na svojo lepo državo, na ljudi in marsikaj, kar nas obkroža. Zato je vredno, da se skupaj borimo. Naredimo nekaj na sebi, na svoji ravni zavesti. Prav je, da se najprej vsak od nas malo odreče standardu, spremeni svoje navade, obenem pa se aktivira, da zopet pokažemo, da tudi v tako kompleksnih časih lahko naredimo zgodbo o uspehu. S pozitivnim pristopom, s pozitivnimi mislimi. Zgolj tako bomo v prihodnosti imeli še več. Vsi. Srečni in nasmejani.
Veselim se sodelovanja z vsakim izmed vas.
