Pretekli vikend sem preživel v Parizu na eni najboljših poslovnih šol v Evropi. Nekaj besed sem že napisal o pomembnosti mednarodne usmerjenosti, v tem članku pa bi napisal nekaj besed za vse dijake, študente ter starše o vseh koristih študija v tujini. Prijatelji in znanci, ki so dokončali šolanje v tujini imajo povsem drugačen pogled na svet, ambicije, način razmišljanja itn. Tako je, še posebno za starše, nujno da temeljito razmislijo o tem, kako lahko svoje otroke pošljejo na šolanje tudi izven meja Slovenije, saj to neverjetno prispeva k osebnostnem razvoju posameznika ter zagotavlja povsem drugo izhodišče za poslovni in karierno življenje.
Prva pomembna dodana vrednost študija v tujini je seveda zgodnja in celotna osamosvojitev. Prej, kot je posameznik odgovoren sam zase, hitrejša je osebnostna rast, saj sprejema sam odločitve za svoje življenje. Osamosvojitev (razen običajno finančne), sploh v mednarodnem okolju je za večino ljudi povsem nov izziv. Vsak posameznik, ko se enkrat osamosvojijo vsekakor dobi veliko večjo raven samozavesti in psihološkega kapitala, ki pa je nujen pri uspešnem kariernem razvoju.
Prihod v povsem novo okolje, kjer ne poznaš nikogar te enostavno prisili v socialno integracijo in spoznavanje novih ljudi z vseh koncev sveta. Za večino je v začetku to kar izziv in izjemno težko, po nekaj časa pa skoraj vsi neverjetno zaživijo v mednarodnem okolju in so povsem navdušeni nad raznolikostjo vezi, glede na različna kulturna ozadja. Največji izzivi so na koncu največje nagrade. Težavnostna stopnja socialne integracije je odvisna predvsem od posameznika ter od okolja, kjer študira. Študiranje na primer na Nizozemskem ali v Italiji pomeni povsem nekaj drugega.
Naslednja pomembna korist mednarodnega študiranja je seveda povsem mednarodno okolje. Svet postaja globalna vas, mobilnost prebivalstva se močno veča, danes si konkuriramo na ravni celotnega sveta. Na tem nivoju v Sloveniji močno zaostajamo. Smo 99,9% homogen narod in multikulturnost nam je povsem tuja, že po naravi. Na primer v Parizu je situacija povsem drugačna, kjer je okolje povsem mednarodno in multikulturno, od različnih religij, barv kože, kulturnih ozadij, držav itn. To, da spoznaš različne kulture, se naučiš tolerance, odprtosti uma in podobno so neverjetne dodane vrednosti, ki so lahko velik mentalni preskok, sploh v ranih letih življenja posameznika. Odpreš pokrov svoje škatlice in vstopiš v povsem nov svet, z povsem novimi razsežnostmi.
Poleg mednarodnega okolja se je pri študiju v tujini potrebno naučiti življenja z lokalno kulturo. To pomeni od najbolj osnovnih stvari, kot so drugačen način pripravljanja hrane, vsakodnevnih življenjskih navad, odpiralnih časov, usmerjenosti bolj v uživanje življenja ali delo itn. Poleg povsem bazičnih razlik pa so tukaj še kulturne razlike ter spoštovanje le teh. Na primer nekje je točnost pomembna, drugje ne itn.
Velika dodano vrednost študija v tujini je socialna mreža po Evropi, tako na osebni, kot tudi poslovni ravni. Na osebni ravni gre seveda predvsem za več možnosti potovanja. Mednarodni študentje so izjemno odprti in povsem običajno je, da se prijatelji na univerzi obiskujejo, prespijo drug pri drugem doma itn. Integracija v lokalno okolje je tako veliko lažja in mreža prijateljev po svetu ti omogoča, da si vedno na poti, kadar si to zaželiš. Sicer obstajajo spletne mreže, ki na ta način povezujejo ljudi, vendar je povsem drugače, ko z nekom skupaj študiraš in postaneš prijatelj. Vse, ki jih poznam in so študirali v tujini imajo prijatelje po vsem svetu, ki jih neprestano obiskujejo, se z njimi srečujejo in spoznajo kraje povsem iz druge perspektive. Res neverjetno, predvsem za nas, ki smo že v osnovi bolj zaprt narod.
Poleg osebnega nivoja slej kot prej pride dodana vrednot tudi na poslovnem nivoju. Večina mednarodnih študentov dela na mednarodnih področjih in lokalni kontakti po svetu lahko v vsakem poslu izjemno koristijo. Tudi, če imaš svoje podjetje in želiš vstopiti na določen trg, ti lokalni znanec pri tem lahko izjemno pomaga, z njegovimi kontakti, interpretacijo zakonodaje, kulture, potrošnikov itn. Pridobiti dober kontakt v tujini je izjemno težko, tudi preko zbornic, združen in podobnih povezav. Lokalni poslovneži, ki so integrirani v poslovno okolje, so tako izjemna dodana vrednost. Zgraditi tako mrežo je zopet najlažje ravno v študentskih letih, ko se razvijejo prave prijateljske vezi.
Več jezikov kot znaš, več veljaš, pravi stari rek. Dolgo časa nisem tega razumel, sploh ker je na primer v poslu in IT-ju vedno bolj popularna angleščina in če znaš dovolj dobro angleško, delati v internacionalnem okolju ne bi smel biti problem. Vendar skoraj vsi, ki imajo mednarodno kariero ali podjetja jasno povejo, da so največ posla sklenili v državah, kjer obvladajo tudi njihov nacionalni jezik. Večina ljudi, ki študirajo mednarodno se slej kot prej naučijo tudi jezika, ki je uradni jezik v državi, kjer študirajo. Prav tako je povsem običajno, da se učijo še kakšnega dodatnega jezika. Tako na koncu obvladajo tudi do 4 ali še več jezikov, kar je neverjetna prednost na trgu dela in v odprtosti uma.
Poleg števila jezikov je pomembna tudi stopnja obvladanja angleščine. Če več let aktivno študiraš v angleščini, se pogovarjaš v angleščini in praktično skoraj ne uporabljaš materinega jezika, neverjetno napreduješ. Seveda z vsem spoštovanjem do maternega jezika. Večina tistih, ki se zaveda te dodane vrednosti poskrbi, da ne gredo študirati z nobenim, s katerim bi lahko dnevno in redno govorili v maternem jeziku. Večletno aktivno delo v angleščini na koncu neverjetno prispeva k uspešni uporabi tujega jezika in to je izjemno velika dodana vrednost za vse, ki študirajo v tujini. Dva milijona ljudi, ki govori Slovensko proti milijardi ljudi, ki govori in razume angleško, to so povsem drugačna razmerja.
Večina dobrih univerz v tujini ima dobro organiziram kampus, sploh najboljše svetovna univerze in univerze v ZDA. Tovrstna organizacija fakultet ima svoje velike prednosti, na katere pri nas velikokrat pozabljamo. Od tega, da se resnično lahko osredotočiš na študiranje, do tega da spoznaš več ljudi, predvsem tudi iz drugih smeri in fakultet ter se na ta način oblikujejo interdisciplinarni timi. Kot omenjeno socialne veze so izjemno pomembne in za vzpostavitev čim več čim bolj kvalitetnih socialnih vezi za to seveda potrebuješ ustrezno platformo. Dobro organiziran kampus, ki sledi tovrstnim ciljem je lahko velika dodana vrednost.
Vse to prispeva k mnogo bolj odprtemu umu. Odprtost uma za nove stvari in toleranca sta ena najbolj pomembnih elementov osebnostne rasti, razvoja posameznika in razvoja celotnega sveta. Čar življenja in sveta je ravno v njegovi raznolikosti, ki se jo moramo naučiti spoštovati. Če si neprestano v homogenem okolju, ki se neprestano drži enakih vzorcev, je vse to lahko izjemno velik preskok. In mlajši kot smo, lažje se navadimo na novo vzorce, ker določene nevrološke povezave niso še tako trdne. Sicer je vedno možno na tem področju neverjetno napredovati, ampak je na koncu potrebno veliko več energije, prav tako pa tudi časa, ki ga je običajno manj.
Na koncu, kar je najpomembnejše je glavna dodana vrednosti ravno v izhodišču za delo in za življenje v svetu. Če končaš domačo univerzo, ali pa eno najboljših evropskih ali ameriških šol imaš seveda povsem drugo izhodišče. Več možnosti za delo, kjerkoli po svetu, tudi izhodiščna plača ni prejemljiva. Še bolj kot plača so pomembni vsi notranji viri, ki so bili do sedaj omenjeni. Toleranca, jeziki, razumevanje kultur itn. vse to so pomembni notranji viri s katerimi je posameznik sposoben veliko bolj kompetentno delati v mednarodnem okolju.
Vzvod mednarodnega študija je tako neverjeten. Pri tem je pomembno predvsem to, da se resnično zavedamo, da je tovrstna izkušnja nujno dejstvo za vse mlajše generacije, če želijo karkoli doseči v sodobnem poslovnem svetu, v katerega prehajajmo. Namreč multikulturnost, internacionalnost, mednarodna povezanost, velika stopnja mobilnosti, to so vse paradigme, ki zaznamujejo sodobni svet. In za tak svet potrebujemo razviti veščine mednarodnega delovanja. To lahko najlažje naredimo ravno v študentskih letih, ko imamo največ časa, smo najbolj dojemljivi za nova znanja, izkušnje itn., v glavnem v obdobju, ko varnost ni več tako pomembna.
Torej vsi dijaki ali študentje, ki boste kdaj koli prebirali ta članek, resno razmislite o študiju v tujini. Če je volja, se vedno najde pot. Predvsem pa vsi starši, naredite svojim otrokom veliko uslugo in jih že od začetka začnite vzgajati za sodobni mednarodno povezani svet. Razvajajte svoje otroke z ljubeznijo, ne z nepotrebnimi materialnimi dobrinami. Investirajte v otrokov razvoj, neprestano se ukvarjajte z njimi. Večini prebojnikov so ravno starši omogočili, da so diamantno spilili svoje talente. In še enkrat v sodobnem svetu brez mednarodnih veščini bo izjemno težko.
Seveda nikoli ni prepozno, vendar starejši kot smo več energije je potrebno in veliko težje se najde čas za razvoj tovrstnih veščin. Po študentskih letih je običajno tako, da nam takšni preskoki uspejo samo na en način in sicer, da sami sebe vržemo v vodo (“swim or sink” načelo). Na primer ustvarimo možnost, spakiramo kovčke ter se preselimo v tujino. Ima pa malo ljudi toliko poguma, vendar je včasih ravno to potrebno za novo stopnjo osebnostnega razvoja.
Ima pa študij v tujini tudi več izzivov. Prvi je zagotovo finančni in posamezniki, ki izhajajo iz finančno premožnejših družin imajo zagotovo več možnosti. Sicer obstaja kar nekaj štipendij in drugih finančnih pomoči, kot so krediti, vendar je vseeno za povprečno družino običajno tovrstna poteza finančno zahtevna. Vendar je to pomembna investicija, ne strošek in v večini primerov več kot upravičena. Naložba vase ali v otroke ima daleč največje obresti.
Velika verjetnost je, da bo v prihodnosti ta vrzel še veliko večja ter ključna za kakovost življenja posameznika. Globel med dobro izobraženimi in neizobraženimi bo še naprej rasla. Tudi razlika med povprečnimi in res dobrimi šolami bo vedno večja, saj je malo univerz, ki sledijo spremembam sodobnega sveta. Torej odprtje varčevalne knjižice ob rojstvu otroka za študij na dobri mednarodni fakulteti je izjemno smiselna strategija.
Poleg tega tudi ne zacvetijo vsi v mednarodnem okolju. Nekateri se neuspešno socialno integrirajo, drugi so imeli prevelika pričakovanja itn. Izzivov je seveda veliko in tudi študij v tujini lahko postane izjemno psihološko naporno. Nekateri se izolirajo, posvetijo zgolj študiju in komaj čakajo, da mine. Ampak kljub temu, vsaka takšna izkušnja je zlata vredna in nam odkrito pokaže kje so naše prednosti in šibkosti.
Ne glede na vse pa je zanimivo to, da se dosti ljudi, ki začnejo graditi mednarodno kariero vrnejo nazaj v Slovenijo. Glavni argument je običajno, da je kakovost življenja v Sloveniji neprimerljiva z drugimi okolji. Seveda k temu prispeva tako življenje v lokalni kulturi, kot tudi izjemno lepa narava, zmerno posvečanje karieri in podobno. Skratka življenje v Sloveniji še vedno (zaenkrat) omogoča ravnovesje.
Osebno se mi zdi izjemno lepo, če se nekdo osebnostno in poslovno razvije v tujini, nato pa svoje pridobljeno znanje širi doma in pomaga tudi drugim pri rasti in napredovanju. Vseeno pa je izjemno pomembno, da vsi redno in vestno delamo na tem, da se kakovost življenja doma ne bo poslabšala. To pa pomeni predvsem, da vsak od nas skrbi za lastni osebnostni in karierni razvoj ter čim večji doprinos k celotni družbi in svetu. Tudi tako, da razvije svoje talente in veščine v tujini.
