Navada je železna srajca pravijo in to drži kot pribito. Ko nam določena navada, govorim seveda predvsem o slabih navadah, preide v kri, potrebujemo ogromno volje in discipline, da to navado spremenimo. Zaradi težavnosti spreminjanja navad pa je smiselno včasih uporabiti kakšen »psihološki« trik, s katerim je menjava vzorcev dolgoročno bolj učinkovita in zahteva manj napora, predvsem v smislu bojevanja samega s seboj.
Najboljši trik, ki sem ga do sedaj zasledil in učinkovito deluje je 30 dnevno preizkusno obdobje, ki ga priporoča Steve Pavlina. Koncepti si je sposodil iz »shareware« poslovnega modela IT industrije, ki ga uporablja veliko ponudnikov programske opreme. Pri tovrstnem modelu imamo določen program brezplačno na uporabo 30 dni in če nam je všeč, ga nato kupimo in redno uporabljamo.
Pri spremembi navad oziroma vzorcev govorimo o podobnem konceptu. Določeno navado prevzamemo za 30 dni, to obdobje skrbno opazujemo kaj se dogaja z nami in po 30 dneh naredimo sklep, ali nam nova navada dovolj koristi, da jo integriramo v svoje življenje do nadaljnjega. Ta metoda je odlična predvsem zato, kjer gre dejansko za izjemen psihološki trik, s katerim rešimo marsikateri problem spreminjanja navad.
Prvi tak problem je celotna psihološka percepcija naše osebnostne spremembe. Ljudje namreč ne maramo sprememb, saj predstavljajo določeno mero stresa, prav tako začnemo delovati izven “cone udobja”, kar pa povzroča neprijetnosti. Pogosto pa gre pri teh spremembah še za odklone od navad povprečja populacije, s tem pa lahko pridemo do nove bolečine, to je borba z kratkoročnim ne-sprejemanjem naših bližnjih. Oziroma, če navedem še nekoliko drugače, tako kot za nas predstavlja sprememba neko mero stresa za določeno obdobje, prav tako povzroča neprijetne občutke v naši ožji socialni okolici (ponavadi predvsem zaradi lastnih strahov drugih ljudi).
Vendar edina stalnica v naših življenjih so spremembe, ne glede na to, kako stereotipno se to sliši. Nekatere spremembe pridejo spontano, torej jih prinaša življenje, nekatere pa je smiselno, da naredimo sami. Za slednje pa je zagotovo 30 dnevni preizkus najbolj smiselna metoda. Če si zadamo, da bomo določeno navado prakticirali en mesec prav vsak dan, to še ne pomeni, da se bomo spremenili za celotno svoje življenje. Torej ne gre za veliko spremembo, vendar za poizkus smiselnost določenega nauka.
Če takoj naredimo spremembo za nedoločen čas je problem, ker se borimo z našo samopodobo; sami sebe namreč ne vidimo z novimi navadami in vsemi koristmi, ki jih prinaša sprememba. Namest tega vidimo sebe kako se borimo sami s seboj, se “odrekamo” in se za povrh borimo še z drugimi – kar pa pomeni obilo bolečine. V skladu z delovanjem motivacijskega mehanizma slehernega človeka tako ne pridemo daleč.
Klasični primer so diete. Realen pogled na diete nam pokaže, da prav vse delujejo in nobena obenem. Zakaj? Ponavadi je že tako, da se nekdo loti določene diete, jo prakticira nekaj tednov, izgubi nekaj kilogramov, nato pa pridejo tiste težke misli ob spremembah – zakaj se mi je potrebno odrekati? Kam bom prišel s koščkom prepečenca, polovico jajca in plastenko vode na dan (ne trdim, da je to prava dieta, ravno nasprotno)? In še bi lahko naštevali. Na koncu pridemo do tega, da z dieto kar hito končamo, zaradi kratkotrajnega »odrekanja« pa se nadaljnjih nekaj tednov »bašemo« z vsem mogočim in končni rezultat je še nekaj kilogramov več, kot smo jih imeli na začetku. Podobno je pri financah, športu in ostalih navadah.
Če želimo, da naše diete delujejo, pomeni, da je potrebno spremeniti naš način življenja. Takojšna percepcija spremembe pa povzroča veliko bolečino – npr. da nikoli več ne bi jedel sladkarij?! To pa že ne! Seveda gremo nato raje kar takoj po čokolado v trgovino. ;)
Na drugi strani pa si poglejmo postopno spremembo. Zadamo si, da bomo za en mesec, torej en mesec in nič manj ali več črtali sladkarije iz našega jedilnika. Prvo, en mesec ni veliko in to je obdobje, katerega prav vsak lahko zdrži brez problema. Brez izjeme! Kot drugo, se lahko izognemo vsem socialnim pritiskom, če povem, da mesec ne konzumiramo določene hrane.
Potem pa pridemo še do drugih velikih koristi te metode. Namreč, ne glede na katero področje se podamo, vedno najdemo tisoče mnenj, tisoče strokovnjakov, ki si običajno močno nasprotujejo. Edina prava rešitev je, da opazujemo samega sebe, se pri tem spoznavamo in za nas uporabimo tisto, kar nam prinaša koristi, ter zavržemo tisto, kar nam ne ustreza. Univerzalne rešitve za vse namreč ni. Zagotovo je smiselno, da najprej pridobimo čim več znanja, vendar je na koncu pomembno to, da uporabimo znanje in še bolj pomembno ohranimo tisto znanje, ki nam koristi.
V 30 dneh lahko za večino navad ugotovimo, ali nam koristijo ali ne. Pri tem bi poudaril, da nekatere večje spremembe lahko zahtevajo celo daljše obdobje, da se pokažejo pravi rezultati. To moramo seveda presoditi sami, vendar če se soočamo s takšno spremembo navad, je smiselno, da podaljšamo še za 30 dni našo spremembo in nato še za enkrat toliko, če je to pač potrebno.
Ko določeno navado prakticiramo 30 dni je smiselno oceniti, kaj smo se iz tega naučili in kakšne koristi nam to prinaša. Ugotovimo, kako težavna je za nas sprememba stila ter načina življenja, nato pa sprejmemo odločitev, ali bomo to integrirali v naše življenje do nadaljnjega ali ne. Tudi socialni pritiski pri takšnem podaljšanju so manjši, ker je preskok v primeru koristi povsem razumljiv.
Torej bistveno je, da pri tem konceptu ne razmišljamo kot o spremembi sebe, temveč o začasnem enomesečnem testiranju, katerega zaključke potem postopno, če nam to ustreza spremenimo v naš nov način življenja. Pri tem velja poudariti tudi to, da po 30 dneh uspešnega testiranja določene spremembo razvijemo potrebno samozavest, ker se pojavijo prvi rezultati in do določene mere že podzavestno spremenimo svojo samopodobo do točke, ko postane ohranjanje navade mnogo lažje. Velika prednost te metode pa je tudi preprostost.
Ko govorimo o spremembah navad pa velja omeniti še eno metodo, ki se je izkazala za zelo uspešno. To je, da enostavno slabe navade nadomestimo z dobrimi. Vsakič, ko se pojavi vzorec potrebe udejanjenja slabe navade, ta vzorec enostavno prekinemo in naredimo novo navado. Tu gre za bolj radikalen pristop menjave vzorcev, lahko pa ga kombiniramo tudi z 30 dnevnim preizkusom.
Preprost primer bi recimo bil, da vsakič, ko vključimo televizijo, jo takoj izključimo in gremo brati knjigo. Ali pa recimo, vsakič, ko nas prime, da bi pokadili cigareto, naredimo raje 10 sklec. Seveda je pri tem problem, da bolj kot gre za ustaljeno navado in bolj kot nova navada odstopa od vsaj delnega zadovoljevanja neke potrebe, večji stres je za telo. Kljub vsemu pa, nekaterim radikalni pristop veliko bolj ustreza.
Navajam še nekaj možnosti za 30 dnevi test, vsak dan en mesec lahko:
- Telovadimo pol ure
- Gremo na sprehod
- Spijemo sveži sadni ali zelenjavni sok
- Osrečimo nekoga
- Beremo knjigo eno uro
- Vse kar preberem, preberemo na podlagi metod hitrega branja
- Meditiramo
- Delujemo povsem v skladu z integireto
- Pišemo blog
- Napišemo eno stran knjige
- Pokličemo sorodnike
- Napišemo 10 novih poslovnih idej z uporabo različnih metod
- Pokličemo 10 potencialnih strank
- Vsak dan spoznamo nekoga novega in širimo svoj socialni kapital
- Popolnoma se fokusiramo, da spoznamo moč fokusa
- Se odrečemo kavi, cigareti, alkoholu.
- Ne gledamo televizije
- Pišemo osebni dnevnik
- Postavimo si cilje in jih vsak dan preberemo
- Beležimo vse naše izdatke in ugotovimo kam je izginil naš denar
Na koncu pa velja omeniti še rek Napoleona, ki pravi, da je najslajša zmaga tista notranja zmaga, ki jo zmagaš v bitki sam s seboj. Če smo pri tem še pravi strategi, kot je bil Napoleon, nam je zmaga skoraj zagotovljena.
