Najboljše poslovne ideje rešujejo točno določene probleme, odpravljajo bolečino. Večja, kot je bolečina, več ljudi/organizacij, kot jo ima ter več kot so nam pripravljeni plačati za našo rešitev, boljšo poslovno idejo običajno imamo.
Sposobnost, da lahko rešimo določen problem se imenuje jedrna kompetenca, se pravi določeno znanje ali veščina, s katero ohranjamo nepošteno konkurenčno prednost na trgu in je dejansko vir naše rešitve. Iz kompetence nato izhaja še diferenciator (USP – unique selling proposition), s katerim se jasno ločimo na trgu od konkurence. Z diferenciatorjem v sklopu komunikacije s ciljnim trgom izpostavimo, kako na drugačen način rešujemo določen problem.
S tem je zanka zaključena in zopet pridemo nazaj do samega vira najboljših poslovnih idej, ki so kot omenjeno rešitve problemov. Pri tem imamo štiri možnosti, kakšna je naša rešitev in kako se ta loči od drugih obstoječih rešitev na trgu.
Boljše, hitrejše, cenejše rešitve – Najpogostejša možnost so boljše, hitrejše ali cenejše rešitve. Potencialnim strankam prihranimo čas ali denar, lahko pa imajo z našo rešitvijo manj glavobola. Pri tem so koristi za kupca povsem jasne, trg je že poznan in vzpostavljen, prav tako lahko veliko lažje definiramo cenovno strategijo. Največje tveganje v sklopu tovrstnih rešitev je izvršnost tima, prav tako pa dovolj velika marža, sploh če je v sektorju intenzivno cenovno konkuriranje. Vrednost podjetja in potencial sta odvisna predvsem od obsežnosti izboljšave. Nekateri celo trdijo, da je vse na svetu že izumljeno ter da so možne zgolj izboljšave. Vendar so to rekli že tudi nekje okoli leta osemdeset prejšnjega stoletja.
Primer: Bolj varen avtomobil
Rešitve do sedaj znanih, a še nerešenih problemov – V večini gre pri tovrstni možnosti za podjetja ustanovljena s strani znanstvenikov in raziskovalcev na fakultetah ter inštitutih. Začetni razvoj je podprt s strani državnih sredstev v sklopu inštitucij znanja, prav tako pa nepovratnih sredstev. Razvoj je običajno kapitalsko intenziven in dolgotrajen, saj gre za razvoj povsem novih tehnologij. Ključ do uspeha pri tej možnosti je predvsem pritegnitev talentiranih ljudi iz industrije, ki lahko pomagajo komercializirati novo znanje. Potrebno je tesno sodelovanje med akademskim svetom in gospodarstvom.
Primer: Odkritje novega zdravila za poznano bolezen, elektronski bralnik Kindle
Rešitve prej nepoznanih problemov – Tretja možnost zajema povsem nove priložnosti z novimi tehnologijami. Gre za področja in probleme, ki so šele v odkrivanju. Informacij je zelo malo, tudi po začetku tržne paradigme je potrebno izjemno veliko denarja vlagati v izobraževanje in razvoj trga. Ciljni trg se niti ne zaveda, da lahko z rešitvijo izboljšajo svoje delovanje (produktivnost) ali kakovost življenja. Pri tem obstajajo zgolj ocene velikosti in rasti trga ter penetracije. Poleg izjemne tehnologije je pomembno tudi izjemno točno časovno tempiranje ter dovolj veliko kapitalsko zaledje. Paradigma na trgu lahko povzroči popolno razporeditev moči v določenih sektorjih. Potrebna je izjemno velika mera vizionarstva, vztrajnost ter tudi sreče.
Primer: Prihod tabličnih računalnikov, kot je na primer iPad, socialna omrežja na internetu, Zemanta
Tehnologije (rešitve), ki iščejo probleme – Na koncu imamo še zadnjo možnost, kjer dejansko problem sploh ne obstaja. Veliko poslovnih idej se nahaja prav na tem nivoju. Podjetje ima izjemno slabo diferenciacijo, ni jasnega problema, prav tako ni bolečine ali pa je ta zanemarljiva. V ta sklop lahko vključimo tudi vse poslovne ideje, ki rešijo določen problem, vendar povzročijo na desetine novih problemov. Takšen primer je na primer majhna sprememba v industrijskem procesu, ki zahteva velike spremembe samega procesa in s tem povezane stroške.
Primer: Vrsta inovacij, ki ostanejo v predalu
