Z rojstvom nam je dan avatar, ki skozi dano dušo, DNA ter primarno in sekundarno socializacijo dobi določene performanse, obenem pa smo dani v določene življenjske okoliščine, skozi katere se mora učiti in razvijati. Z danim karakterjem in situacijami je do določene mere avatarjeva usoda določena. Vrženi smo v določen tok energije življenja, ki ga lahko zelo dobro čutimo na makro nivoju.
Tok življenja je kot neustavljivo močna reka. Skupna sila je tako močna, da je sila posameznega elementa skoraj brezpredmetna. Zagotovo ste bili kdaj udeleženi ali pa vsaj videli prometno nesrečo. Življenje okoli se ne ustavi, ampak teče naprej in to z enako hitrostjo kot prej. Mogoče kdo pomaga, se kdo ustavi, vendar v osnovi življenje teče dalje. Tudi na primer, ko nam je hudo, se kdo pogovori z nami, vendar ko gre, ima v mislih že nešteto drugih stvari. Tok življenja posameznik skoraj ne zanima.
Tako se pojavi pomembno vprašanje, do kakšne mere je usoda že določena in koliko jo lahko resnično spreminjamo. Na eni stani imamo popolni determinizem, ki govori o tem, da je vse do zadnje potankosti določeno ter na drugi strani popolno svobodno voljo, ki zatrjuje, da smo nepopisan list papirja in da lahko postanemo kar želimo. Resnico seveda redko najdemo v ekstremih, nahaja se v holističnem pristopu. Seveda je izjemno težko potegniti črto med resnico (realnost skladna z določenimi dejstvi) in subjektivno realnostjo (subjektivna interpretacija resnice), vendar skušajmo na podlagi dejstev zgraditi model vpliva usode na življenje posameznika.
Poglejmo si prvi ekstrem, to je, da smo nepopisan list papirja. S tem se nikakor ne bi moral strinjati. Dejstvo za tako nestrinjanje je preprosto. Mnogo stvari v življenju je, ki jih ne znam, ne maram ali ne razumem. Na primer ne znam risat in nikoli ne bom umetnik v tem smislu. Res je, da bi z vajo verjetno lahko delno razvil to veščino, vendar nimam niti potrebe po tem. Pač nisem »rojen« za umetnika. Prav tako ni vzorca, koga veseli umetnost in koga ne. Lahko je uspešen umetnik rojen staršem umetnikom, lahko ne. Pač, nekatere stvari so nam enostavno dane in s tem obstajajo določene omejitve ter določene priložnosti.
Prav tako trdno verjamem, da so nam nekatere življenjske situacije dane. Zagotovo čutite kdaj globoko v sebi, da se je nekaj moralo zgoditi ali ste koga morali spoznati. Mogoče ste dobili novo službo, spoznali partnerja, ali kar koli drugega. Namreč tako kot so nam dane določene karakteristike, tako so nam dane tudi določene situacije, s katerimi se moramo soočiti. Naključij v tem pogledu ni, nekaterim stvarem in ljudem se ne moremo izogniti in to je običajno posledica delovanja našega karakterja.
Sedaj pa pridemo do ključnega vprašanja, koliko stvari oziroma do kakšne mere so stvari določene. Spoznalo smo, da so nam dane določene performanse avatarja, ki je postavljen v določene okoliščine (ljudje, situacije), prav tako pa smo vrženi v določen tok življenja. Tudi ta tok je dejstvo in je dan ter ga ne moremo spreminjati. Vsak trenutek ima svojo določeno zunanjo vibracijo, ki je pač dana.
Torej, če ponovimo še enkrat, usojen nam je karakter, določene življenjske okoliščine in tok življenja. Teh treh stvari enostavno ne moremo spremeniti. Od tukaj naprej pa imamo štiri možnosti, kaj vse je odvisno od naše svobodne volje in to je (1) popolnoma nič, (2) pogled na to, kaj se nam dogaja v življenju, (3) večino ali na koncu (4) vse znotraj danega kalupa. Odgovor na to, katera od štirih navedenih možnosti je najbolj verjetna seveda ni enostaven. Zagotovo pa lahko izločimo vsaj popolnoma nič, saj imamo vedno moč spremeniti vsaj interpretacijo doživljanja.
Dokaz za to je relativno enostaven. Včasih so bili prepričani, da bolezni povzročajo zli duhovi in za zdravljenje so izvajali »zdravilci« določene magične uroke. Danes smo prepričani, da bolezni povzročajo mikrobi in zato s farmacevtskimi sredstvi eliminiramo mikrobe. Mogoče bomo jutri prepričani, da je večina bolezni psihološkega vzroka in bomo zdravili psiho, ostale pa odpravili z genetskimi posegi. Z višjo stopnjo zavedanja imamo drugačno interpretacijo dogajanja in tako se močno spremenijo tudi naša dejanja.
Seveda takoj pridemo do dejstva, da je interpretacija doživljanja odvisna od določene stopnje zavedanja človeštva, kaj se dogaja, ta pa je tudi lahko posledica usode v danem trenutku. To zavedanje je pač posledica znanja v določenem trenutku, ki ni odvisno od nas. Več znanja, predvsem na podlagi izkustva, kot ima človeštvo, drugačna bo interpretacija določenega dogajanja, verjetno pa bodo tudi metode odzivanja na situacijo drugačne in bolj učinkovite.
Kljub vsemu predpostavimo, da je vedno znotraj naše svobodne volje, ali kozarec vidimo napol poln ali napol prazen. Ta smer razmišljanja ne mora biti nič več bolj konstruktivna. Raje prej omenjeni koncept prenesimo na raven posameznika. Če je že možno spreminjati krivuljo svoje usode, to lahko naredimo le tako, da zvišamo performančni nivo našega avatarja. Bolj, kot se želimo po lastni volji premikati po toku življenja, bolj sposoben mora biti naš avatar in to prav na vseh nivojih. Razvoj performanc avatarja je tudi osnovna ideja osebnostne rasti, duhovnosti ipd. Večjo moč, kot ima naš avatar, večjo imamo seveda tudi odgovornost, ker se lahko odločamo sami, ne silnice toka življenja, vendar več je odvisno tudi od nas.
Če torej želimo spreminjati krivuljo lastne usode, moramo vlagati v performanse našega avatarja na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju. Fizični nivo je osnova. Če nimamo energije, če se ukvarjamo s svojim zdravjem enostavno ne moramo biti proaktivni. To je pomembno spoznanje, s katerim se trenutno ukvarjam. Vsi dolgoročno uspešni ljudje so v res odlični formi, skladno z rekom zdrav duh v zdravem telesu.
Popolnoma na drugi strani imamo duhovni nivo, pri katerem je ključ zavedanje. Bolj kot dvignemo raven zavesti, bolj kot razumemo, kaj se nam mora zgoditi in kaj ne, bolj kot razumemo koncept življenja na zemlji, več vpogleda imamo v tok življenja in usode. Če na fizičnem nivoju zmoremo, na duhovnem nivoju vemo. In šele ko vemo, lahko ločimo med tem, kdo smo, kaj nam je dano in kje našo moč spuščamo iz rok zunanjim silnicam.
Mentalni nivo je pomemben zato, da znamo. Predstavlja nabor kompetenc, s katerimi lahko plujemo po toku življenja levo in desno. Več, kot imamo kompetenc (znanje, veščine, izkušnje…), več imamo orodij, s katerimi lahko operiramo pri spreminjanju krivulje usode. V znanju je prava moč, da lahko vplivamo na izid naše življenjske poti. Z znanjem pride tudi nov nivo razumevanja, kar posledično lahko vodi tudi k višji duhovni in čustveni ravni. Vzhodne filozofije so takoj ugotovile, da se v znanju in disciplini uma skriva ključ do napredovanja avatarja.
Na koncu je še čustven nivo, ki je mehanizem za povratne informacije, če plujemo v pravo smer. Tako, kot je na fizičnem nivoju bolečina mehanizem, ki kaže, da je nekaj narobe, je enako na čustvenem nivoju notranja bolečina znak, da nekaj ne gre v pravo smer. Čustva so tako pomembna povratna informacija, ali delamo proti sebi in ali se preveč prepuščamo toku življenja. Bolj kot smo nesrečni, več verjetnosti je,da naše življenje prepuščamo zunanjim silnicam (usodi), namesto, da bi sprejeli odgovornost in vzeli vajeti življenja v svoje roke.
Z mentalnim in čustvenim zorenjem pa se razvija tudi duhovni nivo. Ključ do razumevanje usode pa leži na duhovnem nivoju, saj gre ravno na tem nivoju za razumevanje (vem, ne da si razlagam). Problem je v tem, da imamo na mentalnem, fizičnem in čustvenem nivoju imamo izjemno veliko mehanizmov, katerih namen je ohranitev vrste z živalskega vidika. Je absolutno del nas in naše zgodovine, skozi katerega ravnamo predvsem nagonsko. Takšno ravnanje pa pomeni odzivanje, odzivanje pa pomeni, da nam je določena pot usojena. To pa kot smo ugotovili praktično pomeni, da je smer našega življenja odvisna od zunanjih okoliščin in volje drugih oziroma toka življenja.
Spolni nagon, dominanca, navezanost, podedovani vzorci, sedem smrtnih grehov ipd. so vse mehanizmi ohranjanja vrste, ki sprožajo odzivno vedenje. Potem pa je še izjemno veliko zapisov v naši podzavesti, ki smo jih v otroštvu in rani mladosti vpili kot goba in sedaj v določenih življenjskih situacijah povzročajo prav tako odzivno življenje. Vse to pa pomeni, da je naša usoda s temi elementi bolj ali manj določena.
Če se nikoli ne ukvarjamo sami s seboj, s tem, zakaj se nam nekaj dogaja in zakaj se odzivamo na določen način, lahko torej rečemo, da nam je življenje bolj ali manj usojeno. Živimo s tokom življenja in po mentalno-čustvenem programu, ki smo ga prejeli od staršev ter okolja. V primeru, da nas kdo dobro preuči, verjetno lahko celo izjemno natančno napove, kje bomo čez dobro desetletje.
Lastno krivuljo usode pa lahko spremenimo tako, da dvignemo raven zavedanja ter performance našega avatarja prav na vseh nivojih. Zavedanje in znanje sta ključ do moči spreminjanja lastne usode. Sicer ni enostavno, vendar na koncu lahko živimo življenje, kot si ga sami želimo in ne drugi.
