Eno izmed osmih načel uspeha je, »push yourself«. Kot velikokrat napišem obstaja cona udobja, kjer se počutimo prijetno in varno. V skoraj najslabšem primeru je to pred televizorjem s čipsom v roki ob gledanju »Big Brotherja«. V coni udobja stagniramo. Pustimo, da nas vodijo življenjsko tokovi, te pa konvergirajo k povprečju. Če želimo torej izven povprečja, k večji kakovosti življenja, moramo izven cone udobja.
Izven cone udobja je cona učenja. To je cona, kjer se lahko vržemo v vodo in začnemo počasi plavati. Tako v življenju napredujemo. Dobimo nove sposobnosti. Cona učenja se nato počasi spreminja v cono udobja. Če smo proaktivni večamo in večamo cono udobja s tem, ko se podajamo v cono učenja. Dlje, kot smo oddaljeni od cone udobja, a se še nahajamo v coni učenja, bolj in hitreje lahko napredujemo. In večja, kot je naša cona udobja, bolj kompleksne projekte in bolj pametno lahko delamo, v sklopu treh perspektiv na delo. Prav tako bi moralo biti bolj kakovostno naše življenje.
Če pa naredimo prevelik korak in gremo izven cone učenja, se naši načrti običajno sesujejo. Nalogi enostavni nismo kos. Takrat zaradi šoka običajno naredimo velik korak nazaj in se v prihodnosti še težje podamo ven iz cone udobja. Pri korakih moramo biti zato previdni.
Velikokrat pa je težko iz cone udobja. Se nam enostavno ne da. Nekateri imajo partnerje, da jih potiskajo iz cone udobja, drugi starše, tretji mentorje, večina pa nobenega. Zato se moramo sami potisniti znova in znova. Beseda »potisniti« ima na tem mestu seveda kar pravi pomen. V psihološkem pogledu. V trenutku, ko se nam najbolj ne da, moramo zbrati psihološko moč in vseeno to narediti. Nekaj, kar nam je novo, nekaj, kar še ne poznamo, nekaj pri čemer bomo osebnostno zrasli.
Mnogo je smeri, kamor se lahko podamo iz cone udobja. To so lahko mogoče bolj kompleksni projekti. Mogoče projekti v tujini. Lahko pa rasemo povsem v drugi smeri. Lahko začnemo početi stvari, ki se jih resnično bojimo. Mogoče v odnosih, mogoče v partnerstvu, mogoče v javnem nastopanju. Vendar korak za korakom, ne prehitro. Če gremo predaleč, se slaba izkušnja usede v podzavest in naslednjič je težje.
Pomislite, česa vas je najbolj strah. Pomislite, kaj vam je pa res izziv. Pomislite, s čim ste odlašali, ker ne veste, kako se lotiti zadeve. Pomislite, kaj je vaša največja šibka točka. Nato se pa potisnite iz cone udobja. Povečajte območje udobja in osebnostno zrastite. Uprite se lenobi. Ponosni boste nase!
