Poleg fizičnega, čustvenega in mentalnega ima človek tudi duhovni nivo. Ne glede na to, ali verjamemo v ta nivo in ne glede na to, ali gre pri tem nivoju zgolj za del evolucije (razvoj civiliziranega in humanega sveta), ali za neko že prej obstoječo višjo komponento zavesti (bog, univerzalna sile itn.), ki je večina ne razume in priznava je izjemno pomembno, da razvijamo tudi ta del sebe. Namreč, če nekdo živi v revščini to ne pomeni nič dobrega za kogar koli na tem svetu in na drugi strani, če se nekomu zveča standard na planetu, je to dobra novica za vse ostale. Torej je izjemno pomembno, da ne gledamo le na lastne interese ter da se zavedamo, da na tem svetu nismo sami. Več ljudi, kot se bo zjutraj z veseljem in dobrim občutkom pogledalo v ogledalo, lepši svet bo za vse nas.
Velja pa splošno prepričanje, da posel in duhovnost ne gresta skupaj. S tem se nikakor ne morem strinjati. Ravno nasprotno, podjetništvo oziroma podjetnost vidim kot enega izmed pomembnih elementov duhovnega razvoja. Pri tem moramo ločiti dve vrsti podjetništva. Prvo je izkoriščanje in drugo je ustvarjanje. Bolj kot govorimo o izkoriščanju, manj govorimo o duhovnem podjetništvu. Bolj kot govorimo o čistem ustvarjanju, bolj smo na pravi osebni, karierni in duhovni poti. Poglejmo si oba primera.
Čisto izkorišanje nima nobene veze z duhovnostjo (v končni fazi je tudi to del duhovnosti, vendar bi sedaj taka razprava presegla namene tega članka). Na žalost je pretežni del poslovnega sveta v preteklosti deloval na tem principu. Odkritje naravnih virov, majhen izum ali kaj podobnega sta omogočala izgradnjo velikih korporacij, med katerimi nekatere še zdaj vladajo svetu. Te korporavije so v svojem pohlepu šle tako daleč, da so začele izkorišlati tudi mnogo drugih stvari, ki so si jih lahko ali si jih še lahko nekatere danes privoščijo. Od zasužnenja ljudi, testiranja izdelkov, ropanja območij, do kreativnega računovodstva, ponarejanje itn. Vendar to ni posel in to ni podjetništvo. To je kriminal. Enako, kot imamo v vseh drugih področjih življenja nepridiprave, celo med duhovniki, ni v poslu nič kaj drugače. Največji problem takšnega delovanja je pohlep kot gonilo in pa prepričanje, da lahko nekaj dobiš za nič. Vendar bo v prihodnosti verjetno vedno manj takšnega poslovanja, predvsem zardi hitrega pretoka informacij. Dologoročno takšna podjetna ne bodo več uspešna.
Na drugi strani si poglejmo pravo podjetništvo. Posameznik izkoristi vse svoje potenciale, talente in jih razvije z oblikovanjem poslovne priložnosti. Namesto, da bi mogoče zaspal v dolgi in dolgočasni službi. Posameznik tako realizira potenciale in se samoaktualizira. Gremo naprej. Prave poslovne priložnosti rešujejo probleme sveta in zagotavljajo večjo kakovost življenja. Podjetniki ustvarijo delovna mesta in polnijo državno blagajno. Uspeh enega podjetja pomeni boljše življenje celotnega okolja. Torej uspeh podjetja pomeni blaginjo vseh nas. Tukaj velja omeniti tudi sponzorstva, ki jih dajejo podjetja in podobno. Gremo naprej. Najbogatejši zemljani na svetu so ravno podjetniki. Golo dejstvo je, da lahko podariš šele, ko imaš, nič prej. Poglejte kaj počneta Bill Gates in Warren Buffet. Veliko večino svojega premoženja sta darovala v dobrodelne namene. Govorimo o milijardah in milijardah dolarjih. Lahko kdo sicer reče, da je to zaradi davčnih olajšav. Vendar, poglejte si kakšen govor Billa Gates, pa bo takoj jasno, da je sedaj svoje življenje posvetil spreminjanju sveta na boljše.
Veliko podjetnikov se skozi razvoj podjetja sreča tudi z osebnim razovjem in se tako še toliko bolj zavedajo velike vrednosti življenja, svojih potencialov, tega da smo vsi povezani in vsi eno in nenazadnje tudi pomembnosti ekologije in skrbenja za okolje.
V vsem tem ni niti ene same reči, ki bi bila neduhovna. Pravi podjetniki so tisti, ki imajo vizijo, da bodo spremenili svet na bolje. In to je pravo duhovno poslanstvo! Do kakšne mere razvijejo svoje duhovno zavedanje, kakšne vere so in podobno, pa je povsem stvar posameznika, če so le v ozadju dobri nameni, dobro srce in dober človek.
