Osnovno načelo je, da v življenju počnete tiste stvari, v katerih uživate – osebno in poslovno. Pri tem je dejstvo, da najbolj uživate, če počnete tiste stvari, za katere ste talentirani. Če počnete stvari, v katerih uživate in za katere ste talentirani, to pomeni, da boste bili v njih tudi izjemno dobri. Ker boste v njih izjemno dobri, boste bili zadovoljni, sledilo pa bo tudi ustrezno veliko plačilo. Torej pridemo do povsem zmagovalne situacije.
Kot velikokrat omenjeno ima vsak od nas določene talente. To, da nimamo talentov ali da ne vemo, kaj bi v življenju počeli, je le izgovor za lenobo. Talenti nam omogočajo, da prispevamo k svetu s svojim delovanjem. Če pogledamo, ima vse na svetu neko svoje poslanstvo in tako ga ima tudi vsak od nas. Vsak od nas je rojen za nekaj. Nekdo je rojen za vodenje, nekdo lahko kreira najlepše vrtove na svetu, drug rešuje življenja ipd. Skozi svoje delovanje se učimo in razvijamo.
V primeru, da počnemo stvari, za katere nismo talentirani in v katerih ne uživamo je dejstvo, da jih bomo opravljali zelo neradi. Ker jih bomo opravljali neradi, ne bomo imeli pravega odnosa do dela in tudi v svojem delu ne bomo blesteli. Na koncu to ne prinese nič dobrega, ne za nas same, ne za organizacije, ne za svet kot celoto. Vse skupaj povzroča le ogromno nezadovoljstva.
Če počnemo stvari, v katerih ne uživamo oziroma za katere nismo talentirani slej kot prej pridemo tudi do odlašanja. Običajno odlašamo samo pri aktivnostih, ki nam niso najbolj pisane na kožo. Drugi največji razlog za odlašanje pa je, če se lotimo prevelikih projektov, ki jih neustrezno seciramo ter se tako ne znamo lotiti stvari. Ampak še enkrat, na prvem mestu za odlašanje je razlog, da počnemo stvari, ki nas ne veselijo.
Seveda vsekakor vsako delo zajema tudi aktivnosti, ki nam ne dišijo najbolj. Takrat je ključna samodisciplina, da se lotimo stvari ne glede na to, ali si tega želimo ali ne. Vendar pa je velika razlika ali je to celoten naš delovnik, ali pa le nekaj aktivnosti v dnevu ali celo tednu. Pa še to si moramo prizadevati, da takšne aktivnosti v katerih nismo dobri lahko čim prej delegiramo drugim, ki so rojeni za te naloge.
Po drugi strani je užitek gledati ljudi, ki opravljajo dela za katere so rojeni. Medijsko zvezdo, natakarja, vrtnarja, managerja ipd., ki je rojen za to, kar počne takoj opaziš. Če počnemo stvari, v katerih uživamo, se delovnik in prosti čas nekako zlijeta, z veseljem ob prostem času beremo stvari o zadevi, imamo talente v tej smeri in še bi lahko naštevali. Če vlagamo tudi žanjemo in tako smo običajno pri opravljanju dela izjemo uspešni, za kar sledijo tudi finančne in druge nagrade. To, da počnemo, kar nas najbolj veseli, pa pomeni tudi, da smo korak bližje samoaktualizaciji.
Seveda je veliko lažje nekaterim, ki že od zgodaj vedo, zakaj so rojeni. ITjevci so praktično rojeni z računalnikom. Športniki so rojeni športniki. Umetniki so rojeni umetniki. Obenem pa je veliko ljudi, ki ne vedo točno, kaj bi radi počeli. Vendar se ravno sedaj nahajamo v obdobju, ko lahko poskusimo izjemno veliko stvari, se udeležimo srečanj, hobijev, društev ipd. V študentskih letih lahko z lahkoto odkrivamo, kaj pa nas resnično v življenju veseli. Če smo že mimo teh, pa z dovolj energije, volje in vztrajnosti lahko tudi zamenjamo kariero.
Od vseh izjemno uspešnih ljudi, ki sem jih srečal do sedaj, ni bilo nobenega, ki ne bi resnično užival v tem, kaj počne. Še ravno obratno, sami bi skoraj plačali, da bi lahko počeli to, kar počnejo sedaj. Zato je ključno, da če želimo biti uspešni, da se lotimo stvari, v katerih uživamo, cvetimo in se razvijamo ter kar je najpomembnejše samoaktualizaramo ter s tem prispevamo k lepšemu svetu.
