Podjetje je na nek način kompleksen živ organizem, podobno kot človek in človeško telo. In tako kot je temeljna osnova delovanja vsakega človeka določena stopnja zdravja (biti fit in seksi), je ključno za uspešno poslovno zgodbo tudi zdravje podjetja. Enako, kot osebni zdravstveni karton jasno kaže zdravje posameznika, računovodski in finančni izkazi ter ključni indikatorji poslovanja prikazujejo dokaj jasno sliko zdravja podjetja. Vsekakor ne razkrijejo prav vsega, lahko pa dobimo dokaj dobro predstavo, kako dobro je poskrbljeno za zdravje podjetja. Posledično to pomeni, da je tudi podjetje lahko na nek način bolno.
Debelost je ena najbolj razširjenih bolezni na svetu. Negativni vplivi debelosti na zdravje so izjemno veliki, od manjše življenjske energije oziroma vitalnosti, slabše okretnosti in mnogih drugih dodatnih zdravstvenih problemov. In tako, kot lahko vsak posameznik s seboj po svetu prenaša odvečno težo, se enako lahko dogaja tudi s podjetjem. In tudi podjetje ima na žalost lahko »odvečne kilograme«.
Skušajmo najprej definirati zdravje podjetja.
Prvi del zdravja podjetja je jasno ustvarjanje konkretne dodane vrednosti za kupce na podlagi jedrne kompetence. Z drugimi besedami to pomeni biti seksi za svoje ciljno pleme. To je temelj na katerem sta zgrajena vizija in poslanstvo podjetja, z drugimi besedami potencial organizacije. Če to primerjamo s človekom bi lahko rekli, da mora imeti posameznik trdno hrbtenico in jasno sliko, kako se bo samoaktualiziral v tem življenju. Gre za psihološki kapital, notranje vire, ki jih entiteta skozi čas lahko unovčuje v zunanjih virih. Če ne vemo zakaj, tudi ne vemo kako.
Vendar pa akumulacija notranjih virov nima nobenega smisla, če na neki točki ne pričnemo s konverzijo teh virov v zunanje vire. Potencial sam po sebi ne pomeni nič. Lahko bi rekli, da ta korak konverzije na nak način pomeni materializacija samoaktualizacije oziroma dejansko ustvarjanje za služenje svetu.
Če ne pride do te konverzije je enako, kot če bi imeli določeno kompetenco ali znanje, ki ga nikoli ne uporabljamo za sebe ali druge. Na primer, tudi če preberemo na desetine knjig o zdravju, dokler znanja ne spravimo v prakso nam to prav nič ne pomaga. Življenje pa od nas zahteva, da akumulirano koristimo, saj je vse, kar se vestno ne uporablja, slej kot prej odvzeto in dano nekomu drugemu; oziroma v najslabšem primeru atrofira.
Tako mora podjetje poleg ustvarjene dodane vrednosti znati ustvarjeno vrednost tudi na najbolj optimalen način »dostaviti« do svojih potencialnih strank, kar v sklopu podjetja pomeni oblikovati čim boljšo organizacijsko strukturo in procese, poslovni model ter komunikacijo. Temu z eno besedo pravimo izvršnost. Stopnja učinkovitosti konverzije notranjih virov v zunanje ter učinkovitost upravljanja z njimi kaže drugi del zdravja organizacije. Če se ustvarjanje ne pozna pod črto, se pravi, da ne prejmemo plačila, pa naj bo to plačilo finančno oziroma materialno ali kakršne koli druge oblike (intelektualno, čustveno, duhovno), ustvarjena vrednost ni imela nobenega smisla. Energija vržena stran. Slika, na kateri se nabira prah v kleti. Gre za vire, ki niso bili uporabljeni in bodo slej kot prej odvzeti. Še v Bibliji lahko najdemo zgodbo o treh sužnjih in zahtevi življenja po oplemenitenju talentov.
Če ne drugega, zunanje okolje od vsake entitete zahteva nenehno prilagajanje. Kljub temu, da je cilj znan, je pot do tega cilja vedno vijugasta. Na te vijuga pa moramo biti pripravljeni. In več kot imamo akumuliranih virov, pa naj bo to bančni račun, energetski račun odnosa, kondicija posameznika ali pa katera koli druga vrsta energije, lažje zvozimo ovinke. Boljša kot je konverzija in bolj učinkovito kot upravljamo z akumuliranimi viri na podlagi konkretno ustvarjene dodane vrednosti, bolj zdravo imamo entiteto. Lažje se prilagajamo, bolj smo fit, več lahko investiramo. Za podjetje v praksi to enostavno pomeni boljši denarni tok in večjo finančno moč, kar posledično zopet pomeni, da si podjetje lahko privošči več napak in investicij. Čar vsega skupaj na koncu je, da ustvarjene zunanje vire lahko vedno reinvestiramo v dodatno akumulacijo notranjih virov.
Sedaj, ko imamo jasno definirano zdravje podjetja, lahko veliko lažje definiramo tudi, kaj vse vodi k eni najbolj razširjenih bolezni, debelosti podjetij. Edina pomembna razlika je, da človeško telo odvečne kilograme lahko prenaša v desetletjih, za podjetja pa so te kilogrami veliko hitreje usodni. Če pogledamo najpogostejše razloge, zakaj podjetja propadajo, lahko hitro ugotovimo, da veliko teh razlogov temelji ravno na odvečni teži. Odvečni kilogrami so za podjetje še toliko bolj usodni, ko začenjamo z novo podjetniško zgodbo. Zato pa je v tem turbulentnem in kompleksnem času tudi tako popularen model vitkih startup podjetij. Dokler nimamo akumuliranih vsaj nekaj zunanjih virov, moramo biti še toliko bolj previdni, kako z njimi upravljamo. Pa četudi smo študenti, saj nas slej kot prej lahko vržejo ven iz stanovanja.
Nekaj najpogostejših primerov odvečnih kilogramov podjetja:
(1) Ni poslovnega modela ali obljubljene rešitve – Ustvarjanje vrednosti, pri čemer nihče ne razmišlja o dostavljanju vrednosti, ki se odraža v monetizaciji, so eni sami veliki odvečni kilogrami podjetja. Podjetje ima lahko na primer še tako bistre inovatorje, ki ustvarijo marsikaj genialnega, vendar če ta genialnost nima vrednosti na trgu, kar se odraža v prihodkih, so zapravljene ure za nepotrebno inoviranje. Absolutno odvečni kilogrami podjetja. Na drugi strani je tudi vsako komuniciranje vrednosti, ki je podjetje ni sposobno dostaviti ravno tako balast. Z nedostavljeno vrednostjo in nezadovoljstvom strank se ta odvečna teža samo še multiplicira.
(2) Podjetja razvijajo nekaj, kar nihče noče – Vsaka minuta, ki jo direktor, podjetniška ekipa in zaposleni ne porabijo za ustvarjanje in dostavljanje dejanske vrednosti, kar se mora posledično odražati v naročilih, uporabnikih in izdanih fakturah, so odvečni kolegrami. To je pogost problem predvsem mladih podjetij. Podjetniki se lotijo mnogih drugih lažjih nalog (od pisanja poslovnih načrtov, iskanja investitorjev ipd.), kot pa bistva podjetništva, ki je prodaja. Če ni prodaje, oziroma v nekaterih izjemnih primerih zgolj novih uporabnikov, našega produkta nihče noče. Ne zgolj, da ne dobimo plačila na kakršni koli način, še slabše, produkta sploh nihče ne želi uporabljati. Zato potrebujemo jasno statistiko poslovanja podjetja in skrbno določene KPIje.
Problem je tudi, če so ljudje, ki bi uporabljali naš produkt, vendar je teh ljudi premalo, da bi podjetje lahko raslo. Zato potrebujemo izjemno jasno in podrobno metodologijo spremljanja uspeha in učinkovitosti podjetja ter hitrost pridobivanja novih kupcev.
Seštete zapravljene dnevne ure vseh človeških virov podjetja pod prvo in drugo točko lahko pretvorimo v določeno število kilogramov, odvisno od velikosti dodane vrednosti na zaposlenega. Večje, kot je podjetje in več dodane vrednosti kot ustvarja, več odvečne tovrstne teže lahko ima.
(3) Zaposleni, ki se delajo, da delajo – Prejšnjo točko lahko popeljemo še korak dlje. To so zaposleni, ki ne zgolj, da nimajo postavljenih prioritet, vendar podjetju celo več vzamejo, kot ustvarijo. Z drugimi besedami predvsem tisti zaposleni, ki se večino časa delajo, da delajo ali recimo iz podjetja odnašajo »pisala in WC papir«. To je izjemno velika odvečna teža oziroma bolezen podjetja. Še toliko večja, če kdo od zaposlenih načrtno dela proti podjetju. V prejšnji družbeni ureditvi smo lahko videli veliko tega. Ljudje so v podjetju prav vse, zato moramo vedno izjemno skrbno izbrati zaposlene.
Podjetje potrebuje zaposlene, ki prispevajo in ustvarjajo, vlečejo organizacijo skupaj z vodstvo in ne zaposlene, ki jih je potrebno vleči in zgolj otežujejo delovanje.
(4) Izčrpavanje podjetja – Vsaka prejeta faktura podjetja, ki se ne nanaša na inpute v sklopu procesa ustvarjanja dodane vrednosti podjetja, je odvečna teža. Vsak tovrstni račun, pa naj bo še tako nizek, pomeni dodatne kilograme za podjetje. Tovrstna odvečna teža je pogost pojav v podjetjih, kjer lastniki ali management želi izčrpavati podjetje. Nesmiselna sponzoriranja so tudi lahko primer tovrstnega odvečnega balasta. Takšno podjetje na dolgi rok nima nobene možnosti obstoja, razen s pomočjo državne naklonjenosti. Vse seštete fakture, ki se ne nanašajo direktno na inpute v procesu ustvarjanja in dostavljanja dodane vrednosti, lahko pretvorimo v odvečne kilograme podjetja.
Tukaj lahko izpostavimo tudi vodstvo podjetja, ki počne vse drugo, le vodi podjetja ne. Ko direktor preživlja svoj čas predvsem na konferencah, srečanjih, golf igrišlih in kadi cigare ter pije konjak, namesto da bi vlagal vase in v podjetje, lahko govorimo o jasnem izčrpavanju. Tudi iskanje investitorja ali udeležba na vsakem dogodku, ki prija podjetnikovemu egu, je lahko za marsikatero podjetje izčrpavanje. Namesto faktur v odvečne kilograme pač pretvorimo zapravljene ure.
(5) Neurejena infrastruktura podjetja – Neurejena infrastruktura podjetja, neučinkoviti informacijski sistemi in vse ostalo, kar zmanjšuje produktivnost zaposlenih. Primer fit podjetja v tem kontekstu je zagotovo (bil) Google, podjetje v preteklosti izbrano za najboljšega delodajalca na svetu, ki zaposlenim organizira prevoz na delo in domov, ustrezno računalniško opremo ipd. Na tej točki velja še omeniti, da moramo biti pri infrastrukturi in vlaganju v zaposlene izjemno previdni, da se investicija na preobrne v odvečne kilograme, ko z investicijo v infrastrukturo pretiravamo, sploh če ne ustvarjamo dovolj dodane vrednosti, da si določene bonitete lahko privoščimo.
Zdravilo – Zdravilo za odvečne kilograme je v teoriji zelo dobro poznano in je bilo o tem napisanih na tisoče knjig. V praksi pa je izjemno težko izvedljivo. Pač biti moramo fit in sexy. Z jasno dodano vrednostjo in optimiziranimi procesi do zadnje sponke. Nižja, kot je dodana vrednost, večja je potreba po popolni optimizaciji poslovanja. Na temeljih podjetja (kompetenci) je potrebno zgraditi ustrezno organizacijsko strukturo in oblikovati čim bolj učinkovite procese; le tako lahko naše podjetje ostane fit, brez odvečnih kilogramov. To izvesti v praksi pa je seveda velika umetnost, uspe pa le malo ljudem. Tistim najboljšim podjetnikom in managerjem.
