Pred kratkim sem gledal film Odklenjen (Limitless). Zgodba filma apelira na naša najbolj globoka hrepenenja po varnosti. Najboljša oblika varnosti pa so seveda super moči. Tako zgodba prikaže zdolgočasenega in neuspešnega pisatelja, ki ga je ravno za povrh zapustila še punca. Po naključju kmalu zatem spozna bivšega svaka, ki mu ponudi tabletko, ki naj bi rešila njegov kreativni problem s pisanjem njegove knjige.
Seveda glavni junak postane odvisen in prične redno jemati skrivnostne tablete, ki pa mu omogočijo uresničitev vseh potencialov. Tako v nekaj dneh konča novo knjigo, brez težav se uči tujih jezikov, rešuje matematične enačbe ipd. Začne se ukvarjati z borzo in s preprodajo vrednostnih papirjev začne služiti milijone. Ker gre pač za film, se situacija obrne in sanjsko življenje glavnega junaka se spremeni v nočno moro, ko se pojavijo negativni stranski učinki, neusmiljeni kriminalci, policija ipd. No kljub vsemu ima zgodba pričakovan srečen konec, brez kakšnih koli večjih preobratov.
Čeprav gre za povsem populistično hollywoodsko uspešnico, pa ima film pomemben nauk. Čudežna tableta je omogočila glavnemu junaku, da je iz zmedenega neuspešnega pisatelja postal zvezda, ki obvladuje svoje življenje. Ključ delovanja tablete je, da je močno povečala možganske sposobnosti iz povprečnih 20%, ki jih uporablja večina ljudi, na bistveno več. Učinek povečane sposobnosti možganov na osebo, ki je jemala tableto, pa je bil naslednji:
- Osebi je postalo kristalno jasno, kaj si želi; nič več zmedenosti
- Osebi je postalo jasno, kako naj to naredi oziroma doseže, kar si želi
- Oseba je imela dostop do vseh informacij podzavesti
Zanimivo dejstvo je, da vse to lahko do neke mere dosežemo tudi brez “čudežne” tablete. In ravno vse našteto je v končni fazi tudi glavno bistvo, kaj loči uspešne od neuspešnih ter tiste, ki živijo polno življenje od tistih, ki ne poznajo ali priznavajo vrednoti le-tega in se zgolj prepuščajo zunanjim silnicam. Tako malo je potrebno. Poglejmo si kako.
Prvi korak je torej, da jasno razčistimo, kaj točno si sploh želimo. Bolj kot smo zmedeni, bolj kot ne vemo, kaj točno bi, težje se odločamo. Če se ne odločamo, stagniramo na mestu. In bolj kot zgolj razmišljamo o neki zadevi, namesto, da bi ukrepali, bolj smo ujeti v negativno spiralo, ki vodi v še bolj brezizhodno situacijo. Jasnost misli je torej prvi korak k uspehu na katerem koli področju življenja. Zmedenost vodi v stagnacijo.
Ko imamo jasno sliko, kaj si želimo, sledi strategija, kako bomo do tega prišli. Vendar, če imamo jasno sliko, veliko lažje ukrepamo. Vidni so koraki, na kakšne načine lahko pridemo do cilja. Na mestu postavljanja strategij, taktik in ciljev sta pomembna dva procesa. Prvi je analitični, s katerim ugotovimo, kje se nahajamo in kakšne so možne smeri, da pridemo do cilja. Drugi je kreativni, s katerim ustvarimo nekaj nepoznanega, nekaj novega na tej poti. S kreativnostjo pot dobi pomen in smisel, saj smo ljudje rojeni za ustvarjanje. Za dosežke. Na vseh področjih življenja. V praksi, po jasnosti misli, vse to pomeni, da moramo imeti postavljene cilje, prav tako pa, da si vzamemo čas za ustvarjanje in kreativnosti, kar osmisli pot, ki je na koncu še bolj pomembna kot sam cilj.
Tretji korak je najtežji. Prva dva koraka lahko brez problema dosežemo zgolj s tem, da si vzamemo dovolj časa, da se povežemo s svojo notranjostjo in prevzamemo za trenutek kontrolo nad umom. Ignoriramo za trenutek zunanje silnice, ki nas kot tok vlečejo v povprečje in sami začrtamo pot.
Vsekakor pa bi bil naš potencial lahko še bistveno večji, če bi imeli dostop do več informacij v naši podzavesti. Res je, da so prav vse te informacije že shranjene v naših možganih. Le do njih nimamo dostopa. In prav je, da nimamo dostopa. Saj se v resnici ne bi zgodilo z nami nič čudežnega, kot v filmu, vendar ravno obratno. Zmešalo bi se nam. Tako zaradi vseh potlačenih dogodkov, ki jih pri določeni starosti nismo morali razumeti, kot zaradi preveč podrobnih informacij ipd.
Vseeno pa so štirje bistveni elementi, s katerimi lahko vplivamo na informacije, ki so nam na voljo. Prvo je raven zavesti oziroma zavedanja. Močen vpliv na to, kakšen odnos imamo do informacij v našem življenju prispeva dejstvo, kakšen kontekst smo si postavili za naše življenje. Nekdo, ki živi v kontekstu, da je tukaj zato, da se prebija skozi službo, da si enkrat na leto privošči dopust ter pobegne v svet televizije, bo imel povsem drugačen odnos do informacij, kot nekdo, ki čuti, da ima konkretno poslanstvo, ki ga mora izpolniti v tem življenju, tako zase, da se razvije, kot s tem, da z ustvarjanjem prispeva celotnemu svetu. Odgovor na vprašanje zakaj? ima velik vpliv na to, do kakšne mere boste uporabljali svojo voljo, da boste čim bolj dostopali do svojih podzavestnih informacij.
Drugi element je znanje. Povprečen zemljan na zahodni polobli po končanem formalnem šolanju prebere povprečno eno knjigo na leto, pa še to gre za kakšen populistični roman. Za povrh pa še povprečni zemljan preživi povprečno okoli 3 ure na dan pred televizijo, kar ima dokazano mnoge negativne stranske učinke. Na drugi strani pa se vsi dobro zavedamo dejstva, da je v znanju moč. Več pozitivnih, koristnih in uporabnih informacij, kot vtisnemo v podzavest, več in bolj zdrave informacije bodo prihajale v našo zavest. Če že imamo omejeno količino informacij, ki jih lahko procesiramo, zakaj bi to bile negativne informacije, ki jih vidimo na televiziji, rumenih časopisih, opravljivi sosedi ipd.? Nima nobenega smisla.
Tretji element je trening možganov. Dejstvo je, da z določenimi vajami lahko izboljšamo svoj spomin, zmožnost priklica ter splošne sposobnosti naših možganov. Znanstveno je dokazano, da z rednimi vajami lahko povišamo inteligenčni kvocient, oziroma njegove posamezne dele. Že z vajami za hitro branje na primer tudi v splošnem začnemo veliko hitreje procesirati informacije. Možgani so kot mišica, ki jo je potrebno redno trenirati. Če mišice ne uporabljamo, pa ta atrofira, umira, zamre, umre. Naš potencial postane zaklenjen.
Četrti element je pozornost. Če želimo ali ne, živimo v “fast food” družbi. Hitro vase zbašemo hrano, zamenjamo čim več partnerjev, poskušamo videti čim več krajev, samo da imamo fotografijo in se lahko pohvalimo. Imamo na tisoče prijateljev. Nikoli ni dovolj. Želimo več in še več. Še več dobrin, še več užitka, še več izkustva. “Fast food” družba je droga. Beg od samega sebe. Beg od osebnostne rasti. Beg od smisla življenja. V ekstazi nakupov drsimo skozi življenje.
Glavni paradoks vsega tega pa je, da se ravno zaradi vseh teh zunanjih “fast food” dražljajev pozabimo vprašati, kaj si pa v življenju resnično želimo. Enostavno nimamo časa, da bi se posvetili vprašanju, kaj si želimo v življenju. Ker se nam preveč mudi. Tako smo zmedeni. Edina luč v življenju povprečnega zemljana tako postanejo blagovne znamke.
To pa pomeni, da se stvarem, ljudem, naravi, situacijam ne posvečamo več. Le bežno jih oplazimo. V igri ni več kvaliteta temveč kvantiteta. Ker je lažja. Na tisoče marketinških dražljajev dnevno apelira na našo pozornost in vsaki stvari se lahko zgolj še bežno posvetimo. Rezultat tega pa je slabše zaznavanje. Gledamo na tisoče različnih stvari, krajev, situacij, a nič ne vidimo. Poslušamo mnogo zvokov, ljudi, skrbi, a nič ne slišimo. Vonj detajlov in užitek v njem nam je postal tuj.
Seveda vse to močno omejuje našo raven zavedanja posamezne situacije. V “fast food” družbi nam ne manjka zgolj kontekst življenja, manjka nam tudi kontekst vsake posamezne situacije. Enostavno zato, ker se v situacijo ne poglobimo. Ker se nam mudi naprej.
Odgovor na “fast food” družbo pa je izjemno preprost: Prav je, da imamo neskončno pestro izbiro, vendar manj je več. V življenju nima smisla graditi na kvantiteti, ki nima pomena, vendar na kvaliteti, ki nam omogoča, da določene življenjske situacije ozavestimo. S tem, ko ozavestimo, postanejo naše misli še bolj jasne. Razumemo. Enostavno vemo. Zato se z vso svojo pozornostjo poglobite v vsak odnos, v vsak pogovor, v vsako situacijo, v vsak dražljaj. Osredotočite se na tisto, kar je resnično pomembno v vašem življenje in se tistemu posvetite v celoti, s pozornostjo, srcem, mislimi in dejanji.
Vse to pa nas na koncu pripelje v pozitivno spiralo. Več kot ozavestimo, več kot razumemo, bolj jasne misli imamo. Bolj, kot imamo jasne misli, bolj razumemo kontekst našega življenja. Bolj kot nam je jasen kontekst našega življenja, lažje delujemo in ukrepamo. Boljše odločitve, kot sprejemamo, bolj polno življenje lahko živimo. Bolj polno življenje z globino odnosov, kot živimo, bolj kompleksne stvari razumemo. In…
Bolj, kot razumemo, kako deluje naša realnost, večji je naš potencial, ki ga lahko dosežemo. Zato razjasnite svoje misli, kaj si želite. Izdelajte analizo, kje se nahajate. Ozavestite. Ustvarite si svojo pot do cilja. Odklenite svoj potencial.
In zato ne potrebujete prav nobene tablete.
