Sicer se zelo dobro zavedam moči človekove podzavesti, ampak do sedaj se mi v tem kontekstu ni zgodil še noben specifičen dogodek, ki bi imel prav zelo poseben pomen. Do predvčerajšnjim, namreč. Ko sem se pozno popoldne vračal iz službe, sem na poti do doma izgubil ključe. Tega se niti nisem zavedal, dokler nisem prišel do vhodnih vrat in začel iskati po žepih. Ključev ni bilo nikjer. To se mi je zgodilo prvič v življenju in kar nekako ni mi bilo logično, kako sem lahko izgubil ključe. :) Na srečo nisem bil sam doma in tako brez problemov prišel v stanovanje. Ponoči pred spanjem sem bil kar malce tečen in živčen, zakaj se bom moral sedaj ubadati še s ključi. Šel sem čez celoten dan, kje bi le lahko pustil ključe, ampak nobene pametne ideje.
Kot pa sem že omenil, veliko psiholoških in drugih knjig omenja, da je naša podzavest sposobna marsičesa, samo da te moči ne znamo v celoti uporabljati. V določenih primerih (nekaj je navedenih spodaj), dejansko dnevno uporabljam(o) to moč, ampak do sedaj se mi nek res specifičen dogodek res še ni zgodil. Tokrat me je podzavest, ki beleži čisto vse kar se nam dogaja, prav prijetno presenetila: Ponoči sem sanjal, kje sem izgubil ključe. Zjutraj, ko sem se zbudil, sem seveda v to podvomil – tam pa že ne morejo biti. Ampak vseeno, splača se pogledat, sem si rekel. Zapeljal sem se do kraja, kjer sem sanjal, da so ključi in res, točno tam so bili. Vsekakor sem bil zelo vesel, najprej zato, ker mi ni bilo potrebno delati novih ključev ali menjati ključavnice, potem pa še zato, ker je očitno res nekaj velikega na tej podzavesti.
Kakšna je točna razlika med zavestjo in podzavestjo bom še pisal, v nadaljevanju pa navajam še nekaj zanimivih primerov, ki so posledica delovanja podzavesti:
Vožnja avtomobila: Najbolj osnoven primer delovanja podzavesti je vožnja s kolesom ali avtomobilom. Ko se enkrat dodobra naučimo voziti avto, brez večjih problemov menjamo prestave, upravljamo s sklopko, zavoro in plinom ter gledamo vse znake na cesti. Obenem se lahko tudi pogovarjamo s sovoznikom, poslušamo glasbo itd. Upravljanje z avtomobilom postane s časom povsem podzavestno delovanje. Obstajajo štiri psihološke stopnje, kako pridemo do tovrstnega podzavestnega delovanja, a o tem v eni izmed naslednjih objav.
Reševanje problemov: Že Einstein je rekel, da problemov ne moremo reševati na isti ravni, kot so bili ustvarjeni. Torej je potrebno iskati neke nove »out of the box« rešitve, se poglabljati v stvari, povezovati skoraj nemogoče, dvomiti in se spraševati. Pri tem nam lahko pomaga tudi podzavest. Če se soočamo z nekim velikim problemom, ki ga ne moremo rešiti, naj bi bilo smiselno, da pozabimo na problem in začnemo delati povsem nekaj drugega. Med tem, ko sami počenemo čisto druge stvari, naj bi bila naša podzavest še vedno na delu. Ko se čez nekaj časa (naslednji dan ali dva) zopet spomnimo na problem, naj bi dobili veliko boljše rešitve, ki so output dela naše podzavesti. Če ne drugega, naj bi znali sam problem veliko bolje definirati in tako dosti hitreje najti rešitev. Zase lahko rečem, da načrtno ne uporabljam te metode, se mi pa dostikrat dogaja dokaj spontano. Največkrat, ko naletim na kakšen poslovni problem, se začnem učiti, kakšno snov, ki me ravno najbolj ne veseli in nove ideje začnejo kar vreti na dan. :)
Sprejemanje težkih odločitev: Mnogo raziskav je pokazalo, da najboljše sprejemamo odločitve, če jih prespimo. Tako med spanjem zaposlimo našo podzavest, da pretehta vsa dejstva in nas usmeri k pravi odločitvi. Prva pozitivna stvar glede odločitev, če jih prespimo, je zagotovo ta, da nismo več tako čustveno vpleteni v situacijo in se lažje racionalno odločamo. Na celotno zadevo gledamo z nekoliko več distance in tako lahko sprejmemo dosti boljše odločitve. Če nam pri tem pomaga podzavest, še toliko boljše. Raziskave so pokazale tudi to, da so bili ljudje, ki so izbrali svoja nova stanovanja s pomočjo nočnega delovanja podzavesti, veliko bolj srečni, kot pa če so dolgo časa zavestno tuhtali in premišljevali, katera odločitev bi bila najboljša (in jo nato sprejeli). To je veljalo tudi za vse kompleksne odločitve, kjer pademo v stanje, ko se s samo odločitvijo preveč obremenjujemo. Zanašanje na podzavest naj bi prineslo izjemno pozitivne učinke, saj naj bi bila naša podzavest veliko bolj povezana z našim bistvom, kot pa naša zavest, ko smo obremenjeni. Za majhne dnevne odločitve (npr. kateri šampon bomo kupili) pa se podzavest ni najbolj izkazala, torej je veliko bolj smiselno uporabljati zavestni um.
Intuicija: Intuicija je zelo močno povezana z delovanjem naše podzavesti. Naša podzavest namreč beleži čisto vsako malenkost, ki se nam zgodi. Vsak detajl, ki ga vidimo ali slišimo, vse situacije, ki so se nam pripetile od otroštva naprej, ali pa nam jih je kdo pripovedoval, čisto vse. Torej gre za ogromno količino informacij, ki so shranjene zgolj v podzavesti z razlogom, da je naše preživetje bolj zaščiteno (preobilje informacij, travmatične izkušnje itd.). Ampak, ko se znajdemo v neki situaciji, kjer smo v dvomih in nam intuicija govori, naj naredimo točno določeno stvar, gre za posledico dostopa do vseh teh informacij, ki jih imamo shranjene v naši podzavesti. Popolna analiza informacij, podobnih dogodkov in situacij, nam narekuje, kaj naj v določenem trenutku naredimo, da bo optimalni izid. Sam se na intuicijo zelo zanašam in do sedaj me še ni razočarala. Res pa je, da velikokrat ne vem, ali gre res za intuicijo, ali pa za kakšno mojo čustveno »muho«. Edini način, da ugotovim je, da poskusim in preverim. In velikokrat gre prav za intuicijo.
Podzavestna sporočila (marketing): Filmska industrija je v začetku svojega razvoja na neki točki želela drastično povečati prodajo »kokic«. Tako so se lotili tudi prijema, ki so ga morali zaradi novega oglaševalskega zakona kaj hitro ovreči, se je pa izkazal za zelo učinkovitega. Med samim filmom so vstavili hitre inserte z napisom »I love pop corn«, ki so bili tako hitri, da jih je podzavest zaznala, zavest pa ne. Končni rezultat je bil ta, da je količina prodanega podzavestno oglaševanega proizvoda močno narasla. Danes sicer tako očitno manipulativno oglaševanje ni več dovoljeno, vseeno pa oglaševalci pridno izkoriščajo delovanje podzavesti. Uporaba asociacij, poistovetenja in ostalih mehanizmov nas dodobra usmerja do določenega nakupa.
Ideje: Naša podzavest dnevno ustvari ogromno količino idej, ki pa jih tudi dokaj hitro pozabimo. Več o tem, kako do dobrih idej, bom pisal v eni izmed naslednjih objav, vendar pa kljub vsemu, vsekakor je vredno imeti razvit določen mehanizem za beleženje vseh idej, ki se nam porodijo (beležka, dlančnik, diktafon itd.). Sam sem nekaj časa skrbno beležil vse ideje in sem bil kar presenečen nad rezultatom. Sicer se večina idej na koncu izkaže za neuporabne, vendar pa je vseeno kakšna dva procenta zelo uporabnih. Ampak kmalu sem postal zelo obremenjen s tem, kako bom vse te ideje realiziral, zato sem prenehal z rednim beleženjem. Včasih imam namreč malce problemov s fokusom, ker želim početi čim več stvari. Ampak tudi na tem pridno delam. Drugače pa dandanes, ko potrebujem kakšno dobro idejo, se kot omenjeno, začnem učiti nekaj kar me popolnoma ne zanima. :)
Avtopilot: Večina pop psihologov govori o naši podzavesti med drugim tudi kot o našem avtopilotu. Prepričanja so zakoreninjena globoko v naši podzavesti in ravno prepričanja so tista, ki najbolj vplivajo na to, kaj se bo dogajalo v našem življenju. Če smo sposobni spremeniti ta prepričanja, jih podkrepiti s cilji in trdnim delom, naj bi se močno spremenilo tudi naše življenje – v smeri, kot si sami želimo. O smiselnosti pop psihologije sem razmišljal že v eni izmed objav. Sedaj lahko to nadgradim še z mislimi, da sem opazil, da imajo zelo uspešni ljudje, ki jim pop psihologija ni blizu, veliko teh temeljev, ki jih obravnava pop psihologija, že v osnovi postavljenih (pozitivno razmišljanje, vizionarstvo itd.). In se jim s tem niti ni potrebno ukvarjati. To so večinoma ljudje, ki so šli iz dobrih okoliščin, direktno na sam vrh. Na drugi strani pa je tudi veliko tistih, ki so bili na dnu in so z drastičnimi spremembami v svojem življenju dosegli neverjetne stvari. Večina teh ljudi se na neki točki sreča s pop psihologijo. Pri meni je bilo podobno, na neki točki, ko sem bil skoraj čisto na dnu (okoli 7 let nazaj), sem naredil radikalno spremembo, ki je pripeljala tudi do tega, da sem se srečal tudi s pop psihologijo. Danes nimam več nobenih predsodkov glede teh stvari. Enostavno večino stvari, ki jih preberem, slišim ali vidim, poskusim in če delujejo jih integriram v svoje življenje. Če imajo določene zadeve negativen vpliv na moje življenje ali pa če še nisem zrel za njih, jih enostavno pustim ali dam na stran za nedoločen čas. Tako verjamem tudi v moč podzavesti in v prihodnosti bom zagotovo naredil še veliko na tem, da povečam izkoristek te izredne moči.
Za konec naj omenim še »bralca misli« Darren-a Brown-a. Z izjemnim znanjem psihologije in poznavanjem delovanja podzavesti, snema izjemne šove, ki se zdijo prav neverjetni. Vsekakor priporočam ogled nekaj njegovih epizod.
Nekaj njegovih posnetkov lahko najdete tukaj.
