Že dolgo nazaj sem obiskal delavnico hitrega branja in od takrat dalje skušam čim večkrat uporabljati tehnike hitrega branja. Seveda pa ne gre zmeraj, kot bi si želel, ker je potrebna visoka stopnja zbranosti in mentalne energije. Torej prvo dejstvo, ki se ga je dobro zavedati je to, da je hitro branje spretnost. Vsake spretnosti pa se lahko priučimo zgolj z vajo! Torej pri hitrem branju ne gre za metodo, kako brati, temveč gre za vajo, ki jo moramo dnevno izvajati, da so vidni rezultati.
Ne glede na veščino, ki se je želimo priučiti, pa velja zgolj eno pravilo: Vaja, vaja, vaja… Vaja dela mojstra, mojster dela vajo. In pri vsem skušaj je pač ključna disciplina. No, ampak pojdimo nazaj na hitro branje.
Hitro branje je kot vzmet. Vsakič moramo presekati neko mejo (z vajo seveda), da lahko beremo vedno hitreje in hitreje. Torej nekaj časa beremo hitreje od našega razumevanja in z vajo prekosimo to mejo in s časoma se stopnja razumevanja močno poveča. Ne glede na jezik v katerem beremo.
To pripelje do tega, da je pri hitrem branju pomembno, da neprestano spreminjamo hitrost branja. Torej nekaj časa beremo hitreje, kot je naše razumevanje, nato zopet upočasnimo hitrost branja. Spreminjanje hitrosti branja je bistveno zaradi koncentracije, obenem pa je dokazano tudi to, da če beremo hitrejše od našega razumevanja, sicer zadeve ostanejo v naši podzavesti, le priklicati se jih moramo naučiti.
Slednja stvar, ki jo je smiselno upoštevati pri hitrem branju je ta, da se vedemo kot genialci. Lastnost genijev je ta, da znajo izluščiti bistvo. To pomeni, da ne berejo tistega kar ni potrebno, prebrane stvari pa povežejo z že obstoječim znanjem. Torej genialci vedo, katere stvari si morajo zapomniti, da bodo lahko celotno gradivo priklicali iz spomina. Praktično to pomeni, da neprestano, ko se nekaj novega naučimo to primerjamo z že obstoječim znanjem in izkušnjami. Hitrost branja pa prilagodimo glede na pomembnost vsebine.
V nadaljevanju pa je nekaj praktičnih napotkov, za hitrejše branje:
- Pri branju uporabljamo prst ali pisalo, saj s tem fiksiramo pogled in tako oči ne skačejo levo in desno, kot to počnejo, če pogleda ne fiksiramo na določeno točko. Naše oči namreč neprestano skačejo sem in tja, brez da bi se mi tega zavedali.
- Vedno je smiselno brati 20% od levega in desnega roba beseila. Naš periferni vid nam omogoča, da preberemo tudi ostalo besedilo na katerega se ne fokusiramo. Z vajo postane izkoriščanje perifernega vida povsem enostavno.
- Smiselno je brati zgolj zgornjo polovico črk. Oči se namreč zatikajo ob kotih črk in običajno je največ kotov v spodnjem delu črk, ki sestavljajo besedo. To je seveda odvisno tudi od pisave, vendar pa je strategija v vsakem primeru koristna, ne glede na vrsto pisave.
- Kot omenjeno je smiselno med branjem neprestano spreminjati hitrost branja, predvsem zaradi koncentracije. Hitrost branja je smiselno prilagoditi glede na pomembnost besedila. Bolj kot je pomembno besedilo, bolj pozorno beremo.
- Naša koncentracija mora biti na vrhu glave. Ugotovili so namreč, da so imeli vsi odlični hitri bralci koncentracijo na vrhu glave. To pa zato, kjer se s tem uporablja vizualni spomin poleg avditivnega spomina. Torej, če nam uspe fokusirati koncentracijo na vrhu glave (kot da bi imeli mandarino na glavi), bomo zagotovo brali veliko hitreje.
In nenazadnje, naš končni cilj je, da prenehamo s subvokalizacijo. Ko beremo si namreč potiho izgovarjamo besede in to imenujemo subvokalizacija. Pri tem uporabljamo zgolj avditivni (slušni) spomin. Ko prenehamo s subvokalitacijo, začnemo uporabljati vizualno spomin. Ta pa je tudi do 7x zmogljivejši od slušnega. S subvokalizavijo, pa lahko prenehamo zgolj z vajo. Torej, da beremo tako hitro, da ne izgovarjamo več besed, temveč poskušamo uporabljati zgolj vizualni spomin.
Prijetno in hitro branje vam želim. Uf, sedaj pa lahko pišem še daljše objave. :)
