Ne glede na to, kaj počnete v življenju, pa naj bo to državna uprava ali pa vodenje lastnega podjetja, ste v družbi znanja samostojni podjetniki. Za karierni uspeh v sodobnem svetu je podjetnost temeljna osnova. Govorim seveda o tem, da se samozavestno in drzno lotevate različnih nalog ter priložnosti, ki jih sami proaktivno identificirate ter ustvarjate rešitve na podlagi notranjih virov oziroma kompetentnosti. Zato ste v družbi znanja ravno vi naložba z največjim potencialnim donosom.
Poleg nuje po podjetnosti vsakega posameznika pa je družba znanja prinesla še eno pomembno veščino, ki jo je potrebno obvladovati. To je management. Včasih je bilo znanje managementa predvsem domena vodij različnih organizacij, tako javnih kot zasebnih. Te organizacije pa so imele na nek način odgovornost nad življenji ljudi, saj so jih s tem lahko obvladovali. Šef je managiral delovni čas posameznika, država je upravljala z dobrinami, ki so bile na voljo in pokojninami, učitelj je ravnateljeval nad znanjem, duhovnik pa usmerjal vrednote družbe. To je bilo možno predvsem zaradi asimetrije znanja in centralizirane oblasti.
Sedaj se je svet popolnoma spremenil. Vsa odgovornost je na posamezniku. Asimetrije informacij ni več, to prednost nekaterih je porušil internet. Tisto, kar je še centralizirano, kmalu ne bo več, saj se sesuva kot hiša iz kart. Težnja po upravljanju množic se je zato preselila na televizijske ekrane, ki programirajo ljudi v pridne potrošnike. Moč je s tem še vedno koncentrirana. To ni predmet te debate, vendar ne glede na to, kakšen sistem imamo, vedno so ljudje, ki tega razumejo in ga seveda obrnejo sebi v prid. S tem konec koncev ni nič narobe, če le imajo ljudje dobre namene, kar pa je in je bilo vedno redko.
Ključno pa je predvsem to, da je sprememba načina koncentracije moči in prehod v družbo potrošništva posamezniku pustila to, da se dejansko organizacije več ne ukvarjajo s tem, kako naj živi posameznik, ker naj bi bilo to zanj dobro, vendar je posameznik zgolj potrošnik, ki naj pridno kupuje dobrine. Kaj počne s svojim življenjem, pa je konec koncev njegova stvar. Seveda pa je to lahko ali prednost ali slabost.
Slabost zato, ker imamo trenutno veliko množico ljudi, ki je (upravičeno) verjela v sistem in da bo nekdo poskrbel za njih, kot je bilo obljubljeno, vmes pa se je ta sistem tako spremenil, da je sedaj povsem jasno, da je vsak na svojem. Omejena zdravstvena pomoč, nobenih pokojnin, vprašljiv šolski sistem, ipd. Otroci teh pa so še toliko bolj zmedeni, saj na eni strani vidijo ta novi svet, nimajo pa pravih vzornikov, po katerih bi se lahko zgledovali, kako v tem svetu uspeti. Zato najdejo uteho v potrošništvu, blagovnih znamkah in računalniških igricah. Pri tem je potrebno razumeti, da to ni bilo načrtno, vendar se je okolje pač toliko spremenilo, da ga ni več človeka, ki bi lahko prevzel odgovornost za druge. Pa tudi, če bi si to res želel. Sedaj ste za svoje življenje odgovorni povsem sami.
Zato je veliko bolj smiselno, da se vsak osredotoči na prednosti, ki jih prinaša družba znanja. To je predvsem neizmerna raznolikost. Prvič v zgodovini si lahko življenje vsak sestavi sam. Lahko je katere koli vere, kupuje katere koli blagovne znamke, lahko varčuje kjer mu ustreza, lahko obišče več zdravnikov, lahko opravlja kateri koli poklic, če si le dovolj želi in se dovolj potrudi, lahko živi skoraj kjer koli ali prepotuje svet, lahko je vsak človek resnično to, kar si želi biti. Svoje bistvo. Brez omejevanj.
To, da je odgovornost povsem na vsakem posamezniku in da ima slednji pri tem neskončno izbiro, pa prinese v življenje nujno potrebo po poznavanju veščine managementa. Zato, ker z življenjem ljudi ne upravljajo več institucije, vendar vsak sam. Tako se je potreba po managementu prestavila kar na nivo vsakega živega bitja v družbi znanja.
Če nekdo ne zna upravljati s svojim življenjem, se najde na tisoč oportunističnih posameznikov, ki imajo idejo, kako izkoristiti tega posameznika ali pa ga tok življenja počasi stiska v konzervo povprečja. Zato znanje mangamenta ni več domena managerjev, študentov ekonomije ali ravnateljev, temveč vsakega izmed nas.
Ko govorimo o podjetnosti, govorimo predvsem o čustvih. O tem, da živimo polno življenje, počnemo stvari, ki nas veselijo, v katerih uživamo, ustvarjamo, prispevamo, se skratka samoaktualiziramo. Če smo podjetni, smo uspešni. Ko pa govorimo o managementu, govorimo predvsem o razumu. Sprejemanju racionalnih odločitev. Dobrem odločanju. Management zajema načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje, v sklop vodenja pa lahko vključimo še komuniciranje in motiviranje. Če smo dobri managerji, smo učinkoviti. Realnost naše stopnje učinkovitosti pa lahko vedno natančno merimo. V tem je tudi bistvena razlika med podjetništvom in managementom.
V družbi znanja potrebujemo veščine obojega, podjetnosti in managementa. Tako kot sta za uspeh podjetja pomembni obe veščini, sta pomembni tudi za uspeh vsakega posameznika. Obstajajo pa neka tipična področja, na katerih veščine managementa pridejo še posebej prav. Če dobro obvladujemo ta področja, lahko kaj hitro spravimo naše življenje v red. Smo uspešni in učinkoviti. Naša kakovost življenja pa je bistveno večja. Največja nagrada pa je, da smo mi sami tisti, ki smo dosegli rezultate.
(1) Upravljajte s svojim časom – Na prvem mestu je upravljanje s časom. Čas je najpomembnejša kategorija v življenju, ki je nikoli ne moramo dobiti nazaj. In je skrajno omejena. Vsak trenutek se odločamo, kam bomo alocirali naš čas. Milijonar in berač, oba imata na voljo zgolj 24 ur na dan. Naše bivanje na tem planetu je skrajno omejeno in vsaka zapravljena sekunda je stran vržen čudež.
Čas, ki nam je na voljo, lahko zgolj investiramo ali zapravimo. Slednja opcija pomeni nespoštovanje čudeža življenja. Investiramo pa ga lahko v marsikaj, od odnosov, znanja, ustvarjanja, sproščanja, brušenja žage in tako dalje. Seveda skladno z našimi vrednotami. Glede na to, da je čas najbolj dragocena kategorija, ki jo imamo v življenju, je bilo o tem, kako upravljati s časom napisanih izjemno veliko knjig. Vsekakor jih je vredno prebrati.
S sistematičnim pristopom do upravljanja s časom lahko izjemno dvignemo kakovost našega življenja. Preživimo več časa z ljudmi, ki jih imamo radi, počnemo več tistih stvari, v katerih uživamo, zaslužimo več denarja ipd. Zato je osnova, ki jo mora obvladovati vsak posameznik v družbi znanja, ravno upravljanje s časom. Seveda pa se upravljanje s časom začne že pri postavljanju ciljev.
(2) Upravljajte s svojo energijo – Upravljanje s časom pa ima eno veliko pomanjkljivost. Pristop je namreč skrajno racionalen, kot da smo ljudje roboti, ki si naredimo plan dela in določimo stopnjo produktivnosti, nato pa ponavljamo aktivnosti v nedogled. Vendar je resnica daleč od tega, ravno nasprotno. Ljudje smo energetska bitja v nepredvidljivem okolju. Naša energija niha in ni nikoli skladna z našimi načrtovanimi aktivnostmi in časovno omejenimi cilji.
Zato moramo v naše planiranje in upravljanje s časom vključiti tudi komponento upravljanja z energijo. Nekateri so jutranji tipi, drugi večerni. Pridejo obdobja, ko se počutimo odlično in pridejo obdobja, ko nimamo energije praktično za ničesar. Vsekakor je raven energije močno povezana z našimi mislimi in posledično s čustvi, vendar vsak od nas naleti na nove in nove blokade, ki jih mora ozavestiti. Tako je življenje neprekinjeno potovanje.
Pri upravljanju z energijo je pomembno predvsem to, da smo v stiku sami s seboj in da se opazujemo. Ko pridemo v negativni energetski cikel, se moramo ustaviti in se poslušati. Ne glede na koledar.
Pomemben segment upravljanja z energijo je tudi razumevanje spolne energije. Velik del življenjske energije se porabi za vzdrževanje reprodukcijskega potenciala. Zato moramo s spolno energijo zelo skrbno ravnati. O tem, kako skrbno ravnati s spolno energijo, se ukvarjajo predvsem taoisti.
Na koncu pa pod upravljanje z energijo velja vključiti tudi upravljanje s svojim zdravjem. Zdravje je največje bogastvo, ki ga imamo in brez zdravja ne moremo nič. Prav nič. Žal pa običajno zdravje cenimo šele, ko ga izgubimo. Telesna aktivnost in prehranjevanje sta danes pomembna elementa upravljanja vsakdanjega življenja, brez katerih na vseh drugih področjih ne moremo doseči prav nič. Zato je še toliko bolj pomembno, da je v veščino upravljanja s časom skrbno integrirano upravljanje z energijo. Drugače se nam lahko sesujejo vsa področja življenja.
(3) Upravljajte z mislimi – Zunanji svet je projekcija našega notranjega sveta. Glavno vlogo pri tem igrajo naše misli. Sreča je v tesni koleraciji z zdravjem našega uma oziroma naših misli. To je največji izziv življenja. Lahko mi obvladujemo um ali pa um obvladuje nas. Bolj kot razmišljamo pozitivno, večja je kakovost našega življenja. Namreč pozitivne misli prispevajo k pozitivnim čustvom, ta k pozitivnim odnosom ipd.
Kako učinkovito upravljati z umom, se je iz celostnega vidika ukvarjal predvsem Buda. Gre za vseživljenjski proces, kjer z razvijanjem veščin meditacije, koncentracije, zamenjave pogledov in sprejemanjem toka življenja bolj in bolj nadzorujemo svoj um. O tem, kako močan pomen in vpliv na naša življenja imajo misli, pa govori knjiga Skrivnost, ki sicer na populističen način, vendar zelo nazorno pokaže, da se naše misli menifestirajo v našem življenju. Smo to, o čemer razmišljamo.
(4) Upravljajte s čustvi – Namen čustev je, da so na nek način ojačevalci našega delovanja. Naravni motivatorji. Čustva so inteligentni življenjski koncept, pri čemer so bistveno starejši pojav kot razum. Zato imajo tudi toliko večji vpliv na naše življenje. Najbolj si namreč zapomnimo ravno tiste trenutke, ki so čustveno bolj bogati, v pozitivnem ali negativnem smislu.
Pri čustvih gre za duševna stanja, ki so posledica našega odnosa z okoljem, se pravi predvsem z drugimi ljudmi. V teh odnosih smo lahko čustveno odzivni ali pa proaktivni. In tako, kot lahko prevzamemo nadzor nad svojimi mislimi, lahko posledično prevzamemo nadzor tudi nad našimi čustvi. O tem veliko govorijo knjige o čustveni inteligenci. Veliko knjig poudarja rezultate raziskav, da je v mnogo situacijah čustvena inteligenca bistveno bolj pomembna od intelekta. Se pravi to, da znamo upravljati s svojimi čustvi in se pravilno odzvati na čustva drugih, je pomembna veščina v medsebojno povezani in visoko interaktivni ter interdisciplinarni družbi znanja.
(5) Upravljajte z odnosi – Pekel ali nebesa niso koncept, ki vas čaka po smrti, vendar so to ljudje, ki vas obkrožajo za čas vašega življenja. Pri tem imate nekatere odnose, ki so vam dani (družina) ter druge odnose, ki si jih izberete sami. Klin se s klinom zbija in od ljudi se človek največ nauči.
Vendar je na drugi strani ravno od odnosov tudi najbolj odvisna kakovost življenja posameznika. Odnosi so tisti, ki sprožajo različna duševna stanja v nas – pozitivna ali negativna.
Zato moramo skrbno izbrati, s kom se bomo v življenju družili. Pomembno je, da pri vsakem odnosu razumemo, zakaj smo nekoga pritegnili v svoje življenje in kaj se lahko od te osebe naučimo. Šele ko ozavestimo smisel odnosa, je lahko ta odnos tudi resnično kakovosten. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno to, da izberemo ljudi, ki nas podpirajo in nam stojijo ob strani ter nas sprejemajo z vsemi našimi minusi in plusi. Ljudje se v osnovi ne spreminjamo in pravi odnosi so le s tistimi, ki nas sprejmejo v celoti. Kvaliteta je bistveno bolj pomembna kot kvantiteta.
Od polnoletnosti naprej smo mi sami tisti, ki se odločamo, koga bomo sprejeli v svoje življenje in komu bomo namenili čas. Vsak trenutek lahko prekinemo kateri koli odnos. Z družino, dolgoletnim partnerjem, prijateljem, učiteljem, s komer koli. Če dobimo občutek, da nas je nekdo začel zavirati zaradi lastnih strahov ali če smo prerasli določen odnos, je prav, da gremo naprej. Nič v življenju ne traja večno in tudi odnosi so zgolj začasne strukture, ki nam omogočajo, da doživimo lekcije, ki so nam dane v življenju. Nenazadnje ni odnos nič več kot skupek spominov. Če ne verjamete, skušajte prijeti odnos v roke. Verjemite mi, da ne gre.
(6) Upravljanje s svojim duhom – Tudi naš duh je povsem v naših rokah. Tako, kot vsa ostala področja življenja. Sami moramo najti svojo lastno pot do Boga. In na tem svetu nismo naš avatar, nismo naše misli in nismo naša čustva. Smo duhovna bitja, ki potrebujemo zemeljsko izkušnjo, da se naučimo nekaj novega. In del te zemeljske izkušnje nam je dan (lekcije), pot realizacije te zemeljske izkušnje pa ustvarimo sami. To je tisti del življenja, kjer pravimo, da smo nepopisan list papirja. Zato lahko dane lekcije življenja doživimo na mnogo načinov.
Upravljanje z našim duhom zajema predvsem to, da smo v tesnem stiku s samimi seboj. Moramo odkriti svoje bistvo in najboljše, kar je v nas. Na tem temelju pa postaviti svojo lastno vizijo, poslanstvo in cilje, ki jih želimo v tem življenju doseči. Pri tem seveda na smemo pozabiti tudi na duhovno komponento postavljanja ciljev, ki zajemajo najboljši del človeške narave. To je dobrota in pomoč drugim ljudem. Tudi z duhovnim vidikom življenja moramo skrbno upravljati. Saj nam nazadnje prav nič ne pomaga, če cel svet pridobimo, svoje življenje pa pogubimo. Del upravljanja življenja je tako, da zavestno negujemo ljubezen na vseh nivojih, tako do sebe, kot tudi do partnerja, prijateljev in vseh drugih ljudi.
(7) Upravljajte z denarjem – Sedaj je čas, da gremo še v drugi ekstrem. Kot omenjeno smo duhovna bitja, ki doživljamo materialno izkušnjo. In živimo v materialnem svetu. Zato moramo v življenju upravljati tudi naš odnos do materialnega sveta. Trenutno je merilec vrednosti denar in zato je pomembno, da znamo v življenju upravljati z denarjem. Dandanes še toliko bolj, saj namreč ni več države, ki bi poskrbela za naše pokojnine.
Pravijo, da je denar kot ljubimec/ka. Če ne ravnaš skrbno z njim, mu posvečaš pozornosti ipd., pač odide. Tega pa si ne želimo, saj lačni namreč ne moremo skrbeti za svojo samoaktualizacijo in upravljati ostalih področij življenja. Zato je izjemno pomembno, da se čim prej naučimo veščin upravljanja z denarjem. Znanja o tem je izjemno veliko, lahko začnemo npr. pri Robertu Kiyosakiju. Zavedati se moramo, da nam bo v primeru nepoznavanja upravljanja z lastnim denarjem, kaj hitro slednjega nekdo vzel in si sam odprl pot do potencialno bolj kakovostnega življenja.
V življenju ne smemo zanikati niti materialnega niti duhovnega sveta. Med obema moramo najti ustrezno ravnovesje.
(8) Upravljajte z navadami – Na koncu pa velja izpostaviti še navade. Vse do sedaj našteto se na koncu odraža v naših vsakdanjih navadah. Človeško življenje je sestavljeno iz navad in navada je železna srajca. Zato je osebni management velikokrat še toliko težji kot management podjetij. V podjetju namreč najlažje dosežeš spremembo tako, da zamenjaš ljudi, sam sebe pa težko zamenjaš. Lahko pa zamenjaš svoje navade. Še posebej, če se lotiš spreminjanja navad na strateški način.
Na koncu je pač že tako, da je kakovost življenja odvisna ravno od teh naših vsakdanjih navad; te lahko prispevajo, da ustvarjamo v življenju presežke (energije, kakovosti odnosa, denarja) in s tem težka pot postaja vedno lažja. Težka, ko smo spreminjali sami sebe, lahka, ko akumuliramo rezultate. Velja pa tudi obratno. Lahka pot, ki je sestavljena iz ignorance, lahko postane težja in težja s tem, ko smo jemali iz računa določenega področja življenja. Zato je še toliko bolj pomembno, da posebno pozornost namenimo upravljanju naših navad. Identificiramo tiste slabe in jih zamenjamo z boljšimi.
Seveda pa je vse to bistveno lažje zapisati, kot živeti. Še več, upravljanje življenja je neprekinjen proces, v katerem se izboljšujemo, vse dokler se naša pot ne zaključi oziroma transformira v novo življenje. Če se sami proaktivno ne lotimo upravljanja s svojim lastnim življenjem, nas v to slej kot prej prisili kar življenje samo. Prej kot ozavestimo vse to in začnemo vlagati sami vase, prej se lahko uspešno in učinkovito začnemo spopadati z izzivi, ki nas čakajo v življenju.
Bodite v življenju podjetni /umetniki/, predvsem zato, da je premagovanje izzivov čim bolj kreativno in polno samoaktualizacije skozi vaše talente, obenem pa bodite tudi uspešni managerji /znanstveniki/, da bo vaša kakovost življenja na dolgi rok še toliko večja ter boste lahko živeli pozitivno in polno življenje na katerega boste na koncu prav ponosni, še bolj pa sami nase. To je namreč največ, kar šteje.
