Pomembno vprašanje, ki si ga ljudje zastavljamo, predvsem, ko smo filozofsko razpoloženi, pogosto pa tudi, ko smo v tavajočem ali kritičnem obdobju je, kaj je dejansko smisel življenja? Razprav o tem je nešteto, vendar mislim, da je odgovor povsem enostaven. Smisel življenja je premagovanje izzivov, ki nam jih pošilja življenje in uživanje, ko je to le mogoče.
Tega se je smiselno zavedati tudi pri postavljanju ciljev. Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti pri postavljanju ciljev je, kaj želimo doseči? Torej, kaj so tiste poslovne in osebne stvari (finance, zdravje itn.), ki jih želimo doseči v enem, pet ali desetih letih.
Drugo pomembno vprašanje je, kako bomo to dosegli, kar smo si zastavili. Torej govorimo o strategiji in taktiki. Če govorimo o zdravju, je strategija lahko ta, da redno telovadimo, jemo pet obrokov na dan, pravilno kombiniramo hrano itd. Za poslovne cilje je smiselno napisati poslovni načrt ali projektno dokumentacijo, ki opredeljuje strategijo realizacije ciljev oziroma vizije.
Velikokrat pa se na tej točki ustavimo in pozabimo še na tretje vprašanje, ki se glasi zakaj želimo to doseči. Odgovor na to vprašanje naj bi bil seznam stvari v katerih neizmerno uživamo in se ob teh stvareh mentalno, čustveno in duhovno bogatimo. Torej, da se prepustimo užitkom, ki jih ponuja življenje, da užijemo vsak dan v polni meri.
Smiselno je, da vsak posameznik napiše listo stvari v katerih neizmerno uživa in se ob vsaki priložnosti tudi prepusti tem užitkom, kot nagrada za dosežene zastavljene cilje. To pa je lahko jadranje, igranje družabnih iger z družino, golf, pohodništvo, gledanje filmov ali gledališče, branje poezije, risanje, sprehodi v naravo, poslušanje glasbe, skakanje s padalom, itn. Gre za užitke, katerim se prepuščate sami, s svojo družino, s prijatelji ali pa celo neznanci.
Načeloma naj bi poznali vsaj naslednje vrste užitka:
- Telesni užitek, je užitek, ki se dogaja v telesu. Tukaj lahko govorimo o seksu in drugih vrstah intimnosti, kulinaričnih užitkih, masaži, sončenju, itn.
- Družbeni užitek je užitek, ki ga doživljamo z drugimi ljudmi. Gre za užitek, ki je posledica dobrih odnosov z ljudmi. Torej piknik s prijatelji, širše družinsko kosilo, jadranje, večerja ali pivo, tarok, šah ali filozofska razprava so primeri dejavnosti, ki jih počnemo z drugimi ljudmi in nam prinesejo družbeni užitek. Veliko raziskav je pokazalo, da na posameznikovo srečo močno vplivajo ravno dobri odnosi z drugimi ljudmi.
- Duševni užitek, je čustveni užitek, ki ga doživljamo, kadar naredimo nekaj zase. Pri tem užitku gre za brušenje žage, ki nam prinaša dolgoročno ostrino in veliko zadovoljstvo, ko se zavemo, da smo naredili nekaj zase.
- Idejni užitek, pa je užitek, ki ga občutimo, ko doživljamo ali ustvarjamo na osnovi teoretičnih zamisli. Tukaj gre na primer za podjetniško udejstvovanje, pisanje knjige, snemanje filma, skladanje glasbe itn. Torej užitek ob ustvarjanju.
Pri tem velja še eno zelo zanimivo pravilo. Uspešni ljudje običajno združijo različne vrste užitka. Tako jim delo (na primer v svojem podjetju) predstavlja idejni užitek ob katerem čutijo neizmerno zadovoljstvo, ko uresničujejo svoje poslanstvo. Prav tako pa delo v lastnem podjetju lahko predstavlja družbeni užitek, saj delamo z ljudmi, ki jih samo izberemo, so nam všeč in enako velja za poslovne partnerje, dobavitelje itn. Dejstvo je, da če želimo biti na poslovnem področju uspešni, moramo v svojem delu uživati. In podjetništvo nam to skoraj v celoti omogoča.
Seveda pa zopet ne moremo mimo ravnovesja. Stvari, ki niso v ravnovesju, so že v osnovi obsojene na propad. Kaj in kako ter na drugi strani zakaj morajo biti v pravilnem ravnovesju, ki nakazuje na to, da smo srečni v življenju. Paziti moramo zgolj, da ne postanemo ujetniki lastnih idej in pozabimo na zakaj, pa četudi ta zakaj v večini predstavlja idejni užitek. Torej nikoli ne smemo nehati uživati v našem delu. Ne vem, če je kdo na svetu, ki bi si na smrtni postelji zaželel, da bi še več časa preživel v pisarni, še posebej, če tam sploh ne uživa.
Carpe diem!
