Predvčerajšnjim smo imeli v okviru Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja delavnico, kako zgraditi uspešno kariero oziroma kako biti zaposljiv v 21. stoletju. Predavateljica je bila Sara Brezigar iz podjetja Uspeh d.o.o., ki je lastnik blagovne znamke Panta Rei. Danes sem dobil v “Inbox” veliko pohval, da je bilo predavanje odlično, s čimer se povsem strinjam.
Najprej smo si pogledali definicijo, kaj sploh pomeni job (angleška beseda za službo). No, to je kratica za Just Over Broke. Torej, če želimo biti finančno svobodni in uspešni, moramo biti proaktivni in se načrtno lotiti osebne rasti in razvoja lastne kariere. Pri tem se je potrebno tudi zavedati, da moraš sam poskrbeti za svojo kariero, namreč nihče drug ne bo.
Dobro izhodišče za gradnjo kariere je, da si pogledamo, kaj sploh določa stopnjo naše zaposljivosti. To so naslednji elementi:
- Osnovno premoženje posameznika, ki ga sestavljajo
- Znanja (računalniška, tuji jeziki, vozniški izpit, prenosljiva znanja, mehka znanja – vodenje, komunikacija itn.)
- Veščine (Pisno in ustno komuniciranje, spretnost reševanja težav, kreativno in inovativne razmišljanje, visoka produktivnost)
- Osebnostne lastnosti in vedenje (zanesljivost, odgovornost, pozitiven odnos do dela)
- Veščine trženja in snovanja lastnega razvoja (vedeti moraš kaj hočeš početi in kam hočeš iti – vizija, poslanstvo, cilji itn.)
- Veščine predstavljanja (prodaja, nastop itn.)
Ko opredelimo našo stopnjo zaposljivosti in naredimo načrt razvoja, se moramo vprašati, kolikšna je vrednost našega dela v eni uri za podjetje v katerem delamo? To je temeljno izhodišče, kako daleč bo posameznik prišel v podjetju ter kako se bo razvijala njegova kariera.
Zelo zanimivo je tudi dejstvo, ki ga je potrdilo več raziskav, da je 80% našega uspeha na določenemu delovnem mestu odvisno od tega kakšen je naš odnos do dela in le 20% od tega, kakšna so naša znanja in veščine. Raziskave so pokazale tudi, da imajo najuspešnejši posamezniki naslednje osebnostne karakteristike, znanja ter veščine:
- So »Risk taker«-ji
- Pogum
- Imajo jasno vizijo
- Delavnost
- Proaktivno iskanje rešitev
- Radi imajo svoje delo
- Strast
- Se ne predajo
- So motivirani
- Determiniranost, odločenost
- Ciljna usmerjenost
Na predavanju smo slišali tudi dve zanimivi zgodbici. Prva zgodbica je o nesrečnem medvedku, ki gre nekako takole: Medvedek sedi v gozdu in tarna. Pride mimo nekdo in vpraša medvedka, zakaj joka? Medvedek mu odgovori, da sedi na trnju in da se mu je eden izmed trnjev zapičil v tačko. Potem ga ta mimoidoči vpraša, zakaj se ne premakne iz trnja in si odstrani tistega, ki se mu je zapičil. Medvedek odgovori, da to se mu pa ne da, ker ne boli dovolj. Nauk zgodbe je, premaknite se že iz vaše »cone udobja«!
Druga zgodba govori o starejšem paru, ki ponesreči brcne steklenico in iz te steklenice se prikaže duhec. Duhec se odloči, da vsakemu izpolni eno željo, ker sta ga oba rešila iz steklenice. Žena si zaželi, da bi eno leto potovala po svetu. Trajalo je zgolj trenutek in duhec je ženi realiziral željo. Poleg sebe je imela letalske karte in vse ostalo potrebno za eno leto potovanja. Nato je bil na vrsti mož. Zaželel si je, da bi imel 30 let mlajšo ženo. In »pof«, duhec mu uresniči željo in ga spremeni v 90 letnika. Torej nauk zgodbice je, da moramo biti zelo specifični, kaj si zaželimo.
Izpostavljena je bila tudi pomembnost tega, da si v življenju postavimo cilje. Zgolj 3% ljudi naj bi imelo napisane svoje cilje. Pri tem je smiselno uporabljati SMART metodo. Ta pravi, da morajo biti vsi naši cilji:
- S specific (specifični)
- M mesaurable (merljivi)
- A ambitios, aligned with our values (ambiciozni in v skladu z našimi vrednotami)
- R realistic (realni)
- T time bounded (časovno omejeni)
Pomembno v zvezi s cilji je tudi to, da se zavedamo, da tisti cilj, ki ni zapisan, je brez pomena. Je kot seme, ki ga pustimo vetru, da ga odpihne veter, namesto, da ga posadimo v zemljo.
Poleg ciljev je ključno tudi to, da imamo razvite delovne navade (work hard) in še toliko bolj pomembno je, da delamo pametno (work smart). Pametno delovanje je povezano predvsem s produktivnostjo, prioritetami itd. Ta koncept je preučeval tudi Parkinson, ki je analiziral način dela ljudi zaposlenih v javni upravi. Ugotovil je, da ljudje dejansko delajo sedem ur tisto, kar bi se dalo narediti v eni sami uri. Torej ugotovil je, da se delo razširi, da bi zapolnilo čas, ki mu ga namenimo. In da se delo skrči, da bi zapolnilo čas, ki mu ga namenimo. Zakon je najbolj viden, ko imamo točno določene roke in smo tako takrat veliko bolj produktivni. Gre za princip produktivnosti, ki vam lahko močno spremeni življenje.
Če gremo naprej, za vsako stvar, ki jo počnemo, se je smiselno vprašati tudi dve zelo pomembni vprašanji. Prvo vprašanje je, kako bo to kar počnemo danes, izgledalo na CV-ju čez 10 let in drugo, kakšen je naš moto pri delu? Z motom »Nikoli me ne morejo tako malo plačati, kolikor slabo lahko delam« zagotovo ne pridemo daleč.
Tekla je beseda tudi o tem, kako zadržati ključne kadre v podjetju. Vsako podjetje mora imeti najprej razčiščeno, kateri so ključni kadri in kateri niso ključni kadri v podjetju. Za tiste kadre, ki niso ključni, ti je vseeno, če gredo, pač najdeš nove. Najbolj varna strategija v Sloveniji, da obdržiš dobre kadre je, da jih preprosto kupiš. Ampak to je zgolj kratkoročna rešitev, saj ko podjetja pade v krizo, kadri gredo in te pustijo na cedilu. Druga strategija je lastništvo, problem tega pa je, da se lahko s partnerji začneš kregati. Zelo dobra rešitev je delitev dobička, ki ga nekdo pripelje v podjetje.
Omenjeno je bilo tudi interno podjetništvo v podjetju, ki je vedno bolj pomembno. Zaposleni, ki se obnaša kot podjetnik na svojem delovnem mestu, ima veliko večje možnosti napredovanja. To podjetnost se pogosto pogreša pri vodjih oddelka, ki bolj ali manj managirajo in optimitirajo, redko pa ustvarjajo, kreirajo, pridejo z novimi idejami.
Za konec pa je bilo še poudarjeno, da je bistvo uspeha v implementaciji. Torej ključno vprašanje je, kaj boste naredili sedaj, ko ste to slišali (prebrali) vse to. Zavedajte se, da je na svetu ogromno briljantnih ljudi, ki niso naredili nič. In ogromno ne toliko genialnih ljudi, ki so naredili zelo velike in izjemne stvari.
