Te dni smo v Sloveniji gostili tibetanskega verskega in duhovnega voditelja budistov štirinajstega Dalajlamo Tenzin-a Gyatso-a. Imel je dve predavanji in sicer enega za širšo javnost na temo etike v novem tisočletju, drugi dan pa je potekalo predavanje v nekoliko bolj zaprtem krogu na temo sočutja in srečnega življenja. V nadaljevanju navajam nekaj njegovih glavnih misli.
Na najnižji ravni smo vsi enaka bitja, bitja s svojim fizičnim telesom, umom, čustvi in dušo. Šele na sekundarni ravni se razlikujemo glede na naša ozadja, kot so vera, rasa itn. Vse prevečkrat se ljudje pogovarjamo z drugimi ljudmi ter jih obravnavamo iz druge ravni namesto iz prve. Vedno in povsod se moramo zavedati, da smo vsi samo ljudje z enakimi mehanizmi in hotenji.
Največji problem pri človeku je, da z intelektom lahko okrepi svoja čustva. Človek svoja čustva hrani s svojim umom celo do te mere, da se sovraštvo in jeza na druge prenašata iz generacije v generacijo. Na drugi strani živali čustvene neharmonije veliko hitreje rešijo, ker jih ne hranijo z intelektom. Čustva služijo svojemu namenu, obrambi v določenem trenutku, čustva hranjena z intelektom pa se kotalijo iz situacije v situacijo, iz človeka na človeka, iz generacije na generacijo.
Včasih so bila plemena in nadvlada enega plemena nad drugim je pomenila neke koristi, večjo navidezno varnost. Danes je situacija očitno povsem drugačna, saj smo vsi povezani, tesno in globalno. Tudi včasih je bilo tako, vendar ni bilo tako jasno in očitno. Škodovanje sosedu, je praktično škodovanje sebi. Kakršno koli nasilje je uničevanje samega sebe. Zato je koncept vojne preživeta stvar.
V naravi obstajajo negativne in pozitivne stvari. Vsaka negativna stvar ima tudi pozitivno nasprotje. Na primer jeza in ljubosumje sta namenjena v osnovi preživetju. Vendar nikoli ne smemo pozabiti, da imamo na drugi strani tudi pozitivna čustva – ljubezen, sočutje, skrb za drugega itn.
Človek ima v sebi naravno nagnjenje, da deluje dobro, če le ne hranimo čustev z intelektom. Negativna čustva pa naj bi nas obranila slabih stvari. Če pa čustva hranimo z umom, gre to lahko preko vseh meja. Vendar smo vsi ljudje zmožni, da v katerem koli trenutku okrepimo tudi pozitivna čustva.
Prav tako vsi ljudje želimo biti srečni, vse kar počnemo, počnemo za lastno srečo. Za doseg sreče je nujno, da se umirimo. Znanstveniki so dokazali, da močna čustva najedajo naš imunski sistem. Miren um je na drugi strani glavno orodje za okrepitev imunskega sistema. Tudi pozitiven pristop do zdravljena bolezni bo prinesel veliko boljše rezultate, kot negativna čustva. Pozitivni mentalni odnos vedno prispeva bistveno k hitrejšemu okrevanju, boljšemu počutju in večji sreči.
Znanstveniki so ugotovili, da ljudem, ki gredo skozi težke situacije, ostanejo travme. Vendar so prav tako ugotovili, da če ostanemo mirni v duhu skozi preživljanje težkih izkušenj, teh travm ni.
Kadar je kdo do nas krivičen, nesramen, ga moramo jemati človeka, kot smo mi sami, z enakimi hotenji, željami in čustvi. Ko druge ljudi dojemamo, kot dojemamo sebe, se rodi sočutje.
Prispodoba za sočutje je menih, ki je bil dolgo časa ujet na Kitajskem. Po vprašanju, kakšna je bila izkušnja je povedal, da je bil nekajkrat v veliki nevarnost. V nevarnosti, da izgubi sočutje do svojih prijateljev Kitajcev.
Pri tem moramo strogo ločevati vero in temeljne človeške vrednote. Sočutje do človeka je temeljna človeška vrednota in ni povezana z vero. Sočutja ne učijo samo vere svojih vernikov, pomena tega se moramo zavedati vsi ljudje. Sočutje nam ne more škodovati. Kadar razvijamo sočutje, pomagamo drugim in na koncu mi sami pridobimo največ, ker imamo bolj pozitivno skupnost. Sočutje in nenasilje sta dve strani istega kovanca. Vsako dejanje iz sočutja je nenasilno. Na drugi strani je največje nasilje, če želimo nekoga pretentati, pa do njega pristopimo prijazno.
Ne glede na poglede ljudi, jih je potrebno spoštovati. Vsak človek ima svoj pogled. 10 ljudi, 10 različnih pogledov, 100 različnih ljudi, 100 različnih pogledov. Nasprotovanje je nujno, ker prispeva k napredku. Na najslabši možen način nasprotovanje prispeva k nasilju, vendar če se ljudje med seboj spoštujejo in sodelujejo, nasprotovanje prispeva ravno k napredku. Človek z drugačnim pogledom ni nujno naš nasprotnik; pomembno je, da ustvarimo sintezo pogledov in da na koncu dobimo višjo kakovost na podlagi sodelovanja.
Na najbolj osnovni ravni potrebujemo etiko, ki je univerzalna. Nad tem smo ljudje drugačni in to drugačnost moramo spoštovati. Tudi znanstveni, tehnološki in materialni razvoj je potreben, ne samo duhovni. Prav tako ne morajo biti vsi ljudje enake vere, ali sploh imeti vero, tudi pri verah potrebujemo drugačnost. Filozofije različnih ver so lahko povsem različne, namen pa mora biti enak, namen pa mora biti skupen, to je spodbujanje ljubezni in sočutja. Končni cilj vere ne glede na filozofijo je, da je bolj srečen vsak posameznik ter s tem celotno človeštvo. In ne glede na vero mora biti cilj vsakega vernika predvsem to, da z zgledom lastnega življenja pokaže drugim, kako živeti prave vrednote.
Prav tako moramo ločiti, da sočutje ni enako kot pomilovanje. Med tema dvema pojmoma je velika razlika. Pomilovanje (pitty) pomeni, da se nekdo počuti nad drugim. Sočutje je drugačno čustvo, je empatija, ki pomeni spoštovanje, razumevanje, enakost. Osnovno pri sočutju je spoštovanje blagostanja drugega človeškega bitja in da mu želimo iskreno pomagati pri doseganju njegovega blagostanja.
Tudi demokracija mora temeljiti na spoštovanju in sočutju. Osnova demokracija je ravno spoštovanje pravic drugih ljudi. Pri tem demokracija ne mora delovati učinkovito, če druge poglede sovražimo. Osnova za delovanje demokracije je namreč ravno medsebojno spoštovanje, predvsem pa spoštovanje pravic drugih. Na drugi strani totalitarni sistemi pomenijo, da ima nekdo več pravic od ostalih, kar ni prav.
Sočutje in oproščanje ne pomenita indiferentnosti, neaktivnosti, pasivnosti. Če nekdo nekaj naredi narobe, ne smeš biti indiferenten, temveč moraš biti aktiven. Svoje mnenje moraš jasno in glasno izraziti. Če ostaneš indiferenten, ljudem s katerimi se ne strinjaš v bistvu pomagaš. Seveda pa v svojem delovanju ne smeš nikoli izgubiti sočutja. Ljudi pa najlažje spremeniš le z pozitivnim zgledom lastnega življenja. Sočutje prežeto z motivacijo in z aktivnostjo je nenasilno učenje drugih.
Kako lahko ljudje spremenimo svet? Posameznik se lahko dostikrat počuti nemočnega. Vendar en zgled pomeni zgled celotni družini, družina je zgled drugim družinam in naenkrat je veliko ljudi, ki spremenijo svoje poglede zgolj na podlagi enega zgleda. Torej iniciativa mora biti vedno s strani posameznika in v tem se skriva moč, da spremeni svet. Tako ima vsak od nas potencial, da spremeni svet. In vse velike spremembe se dogajajo od spodaj navzgor. Ljudje, ki so že na oblasti, ki imajo kapital imajo običajno enake poglede, kot je trenutno stanje. Zato pridejo spremembe od spodaj, od ljudi, ki imajo močno voljo, drugačno vizijo in tako se stvari spreminjajo. Pri tem denar ni pomemben. Tudi jaz vam nisem dal denarja, nimam praktično nič. Še veliko več od tega. Kdo me včasih označi kot demona. Vendar sem demon, ki širi znanje o sočutju in o temeljnih etičnih vrednotah človeka. Tako vidim sebe kot dobrega demona.
Dalajlama je imel na obrazu otroški izraz pozitivnih energij, a obenem trdno hrbtenico. Jasno je bilo vidno, da stoji za vsemi svojimi stališči ter se ne pusti motiti ali prekinjati pri izražanju svojih misli. Živi v sedanjem trenutku, sproščeno, na visoki ravni stopnje zavesti. Bolj kot protokol so mu pomembni ljudje.
