Smisel življenja bi lahko strnili v dve ključni točki in sicer v osebnostno rast preko soočanja z izzivi, s čimer dvigujemo raven zavesti (učenje) in ustvarjamo (služenje) ter to, da smo v življenju srečni ter s tem prispevamo pozitivno energijo k razvoju sveta, oboje združeno pa pomeni uspešno samoaktualizacijo. Kompas, če smo na pravi poti je, ali postajamo vedno bolj to, kar sami v resnici smo.
Skozi izkušnjo rojstva so nam bile dane določene osebnostne lastnosti ter smernice usode izzivov, s katerimi se bomo morali v življenju soočiti in preko njih dvigniti raven zavesti. Nato pa smo skozi primarno in sekundarno socializacijo prejeli ogromno nekega balasta v obliki vzorcev, ki se ne skladajo z nami samimi. To so prevzeti vzorci avtoritet, prisiljeno ali namenoma, z namenom, da lažje preživimo določeno življenjsko obdobje. To so seveda vzorci naših staršev, starih staršev, učiteljev, medijev ipd.
To je naravni proces in tako kot smo mi sami pridobili vzorce, jih bomo ali jih vsiljujemo tudi našim otrokom. Temu se ne da izogniti in celotni koncept ima svoj namen, saj se prevzeti vzorci običajno skladajo z našimi življenjskimi izzivi in nam tako omogočajo, da jih skozi življenjske izzive odstranjujemo in postajamo vedno bolj sami.
Ključno pri vsem skupaj je zavest, torej zakaj se nam nekaj dogaja. Ko stopimo na to pot, začnemo povsem drugače dojemati življenje. Ne pustimo se več premetavati, ne jokamo in stokamo, temveč poskušamo zadeve razumeti, se iz njih nekaj naučiti ter osebnostno zrasti.
Osebnostno zrasti pa ne pomeni nič drugega, kot to, da vedno bolj odkrivamo svoj lastni jaz, svoje osebno poslanstvo, vizijo ter da se naučimo živeti to, kar smo in kar nam je namenjeno. S tem lahko služimo svetu z ustvarjanjem, prav tako pa postanemo srečni, saj se samoaktualiziramo. Noben zemljan na svetu pri tem ni izjema.
Zato je izjemno pomembno, da vsak dan bolj in bolj živimo sebe. To lahko zgolj z nenehnim spoznavanjem samega sebe skozi življenjske izkušnje. Vprašanje, ali si tega resnično želim, je vedno na mestu. Najboljše je, če si ga zastavimo v naravi, samoti ali kje drugje, kjer smo v tesni povezavi sami s seboj.
Drugače je vedno pri roki kakšna revija, prijatelj ali znanec, televizijska oddaja, sorodnik, lahko tudi partner ali kdo drug, ki nas bo prijazno in verjetno celo nehote ali ne da bi to vedel, odvrnil od tega, kar si resnično želimo, to kar je naše pravo bistvo. Vsak kompromis na tej točki mora biti jasno premišljen in zavestno odločen. Poglejmo si nekaj primerov.
Če čutimo, da moramo obiskati neko deželo, jo obiščemo, kljub potencialnim nevarnostim, o katerih govorijo naši prijatelji, ker so to nekje prebrali. Če želimo imeti domačo žival, si jo kupimo, kljub jamranju sosede, koliko je dela z domačo živaljo. Če ne želimo biti v partnerstvu in si želimo ljubezenskih izkušenj in avantur, ni prav, da nas kdorkoli sili v kaj drugega.
Največji problem je seveda to, če ne vemo, kaj želimo. Zato je ključno orodje postavljanje ciljev. Namen postavljanja ciljev ni, da napišemo deset stvari, ki si jih v življenju želimo in nam prvi padejo na pamet, vendar je namen ciljev, da v stiku sami s sabo ugotovimo, kaj je pa tisto, kar si v življenju resnično, ampak resnično želimo. In nato temu tudi sledimo.
Zato je izjemno pomembno, da smo čim bolj v stiku sami s seboj, z meditacijo, sprehodi v naravi, razmišljanji ipd. Pri tem se znova in znova sprašujemo, sem to resnično jaz, si tega resnično želim ipd. Zanimivo je, da velikokrat ugotovimo, da si določene stvari sploh ne želimo, ampak nam je bila vsiljena. Potem gremo lahko korak naprej in korak dlje.
Pomembno je, da živimo lastno bistvo, ne glede na to, kaj pravijo in si mislijo drugi. Mnenja drugih ljudi, nam v tem kontekstu ne smejo biti pomembna. To lahko pomeni ali meditiranje v Indiji ali nore zabave po metropolah Evrope. Seveda ima zadeva svoje meje in to je, da ne škodujemo lahko sebi, nikakor pa ne drugim. Vse mora biti prežeto s pozitivnimi nameni in brez grobih energij. Nič, kar je povezano z odkrivanjem samega sebe in samoaktualizacijo ne gre na silo.
Vi ste edini, ki veste, kaj je za vas najboljše. Če se dovolj poznate in če imate dovolj znanja. Zato je vredno delati na sebi in se neprestano izobraževati, soočati z izzivi in osebnostno rasti. S tem odstranjujemo vse vzorce, ki niso povezani z našim resničnim bistvom. Vedno bolj postajamo to, kar smo. Bolj kot so čustveno intenzivni vzorci, težje jih bomo odpravili, vendar bomo naredili bistveno večji korak k sebi. Najtežji vzorci so seveda tisti, ki smo jih prevzeli od svojih staršev in običajno tudi najbolj boleči. Vendar na koncu lahko prinašajo tudi največjo nagrado.
Bodite to, kar ste, vedno in povsod! Brez pretvarjanja in ustrezanja merilom drugih.
