V prejšnji objavi sem pisal o Colinu Alexandru, ki prihaja iz Oxforda in je bil podjetnik ter poslovni angel, sedaj pa v Oxfordu vodi podporno okolje za podjetnike in je tudi podjetniški svetovalec. Ostanimo še vedno v UK, s tem, da se iz Oxforda preselimo v Cambridge. Cambridge je dejansko prvi “spin-off” Oxforda, ki se je zgodil v letu 1209 in je staro univerzitetno mesto, ki ima danes okoli 124.000 prebivalcev, od tega je okoli 23.000 študentov. Ko prispete v Cambridge imate dejansko občutek, kot da bi stopili v svet Harry-ja Potter-ja.
Moj prvi korak v svet Harry-ja Potter-ja se je začel tako, da mi je britanska ambasada v decembru sponzorirala kotizacijo za Winter Forum, ki ga je organiziral St. John’s Innovation Centre. Namen foruma je bil, da se podrobneje predstavi t.i. “Cambridge phenomenon”. In kaj je tak fenomen? Cambridge je eno izmed področij v Evropi, ki ima največje število investicij tveganega kapitala, število visokotehnoloških startup podjetij pa je enormno, še posebno s področja biotehnologije (oz. life sciences). V letu 1985, ko se je začel ta fenomen, so imeli že skoraj 400 visokotehnoloških startupov, leta 2005 pa je bilo tovrstnih podjetij že več kot 1500. V teh podjetjih je danes okoli 45.000 zaposlenih, nekaj njih pa je vredno več milijard dolarjev.
Vzroki za Cambridge fenomen
Torej poglejmo si, kaj so bili glavni vzroki za nastanek tega fenomena v Cambridge-u. Obenem pa bom skušal tudi vsak element posebej primerjati s stanjem v Sloveniji, tako da s primerjalno fazo benchmarkinga ugotovimo, kaj nam še manjka, da bodo po svetu govorili o “Slovenian phenomenon”.
Tretja najboljša univerza na svetu
Cambridge ima tretjo najboljšo univerzo na svetu, ki privablja najboljše študente iz celega sveta. Privablja predvsem izjemno sposobne in inteligentne študente, ki so željni novega znanja, dokazovanja in drznih dosežkov. Ko posedeš več deset top študentov v isto učilnico, se med njimi razvije določena stopnja tekmovalnosti, ki se prenese tudi v podjetniški udejstvovanje. In seveda, ker gre tu za ljudi, ki imajo znanje z visoko dodano vrednostjo, lahko govorimo o prvih zametkih visokotehnoloških podjetij.
Univerza v Ljubljani sicer ni na lestvici najboljših 500 univerz na svetu, vendar je to nekako tudi logično. Vseeno pa, kolikor se jaz družim s študenti (in to je veliko), lahko rečem, da imamo izjemno inteligentne in sposobne ljudi v svetovnem merilu. To lahko rečem predvsem za IT in poslovno področje, saj iz teh področij poznam največ ljudi. Koncentracija sposobnih in talentiranih ljudi je tudi dokaj velika, saj se jih večina nahaja ravno v Ljubljani. Torej z mojega vidika, imamo na Univerzi v Ljubljani odlične posameznike, ki imajo sposobnost spreminjati svet.
Edina trenutna slabost, ki jo vidim, se mi zdi število nadarjenih tujih študentov, ki jih privabi Slovenija. Večina teh, ki pride preko programa Erazmus v Slovenijo, jim je višje rangirana vrednota zabava, kot pa znanje. Sicer pa je vseeno Erazmus odličen program, saj študentje pridobijo mednarodno izkušnjo, predvsem pa se soočijo z mobilnostjo, ki je danes pogoj za uspeh v poslovnih sferah. Torej, če se vrnem, Univerza v Ljubljani ima zagotovo veliko talentiranih študentov, ki bi lahko gradili zgodbe o uspehu v svetu podjetništva.
Interdisciplinarnost
Zelo pomemben element v procesu študija v Cambridge-u je interdisciplinarnost. Študijski programi stremijo k temu, da se neprestano srečujejo in skupaj ustvarjajo študentje iz povsem različnih področij. Dejstvo je, da je en sam v večini primerov premalo, da bi ustanovil in uspešno vodil tehnološko podjetje, dva ali trije z istim znanjem pa niso potrebni oziroma so povsem odveč. Torej nujno je, da se ustvarjajo interdisciplinarni timi, v katerih so tako posamezniki s tehničnimi znanji iz različnih področij, kot tudi tisti s poslovnimi znanji.
Trenutno je stopnja interdisciplinarnosti ter interakcije študentov iz različnih področij na univerzah v Sloveniji dokaj slaba. Vendar se je začelo veliko projektov, kjer se tovrstna interdisciplinarnost spodbuja, tako da v bližnji prihodnosti vidim na tem področju možne drastične izboljšave. Najdemo lahko tako “top-down” projekte, kot je na primer d.School, kot tudi “bottom-up” projekte, kot je na primer Gospodarski izziv. Oba projekta pa imata izjemen prispevek k interdisciplinarni izkušnji za študente iz različnih področij.
Podjetniška tradicija in zgodovina
V dobrih 20 letih spodbujanja podjetništva v Cambridge-u je le-to postala pomembna tredicija in vrednota med študenti ter profesorji. Podjetniška kultura je na zelo visoki ravni, podjetniško udejstvovanje pa spoštovano in spodbujano na vsakem koraku. Aktivnih 20 let dela na tem področju je prineslo izjemne rezultate, ki se univerzi zelo obrestuje.
Na univerzah v Sloveniji seveda te tradicije še nimamo, kar je povsem jasno, saj se ravno dobro končuje tranzicija in začenja tržno gospodarstvo. Vendar v dobrih treh letih delovanja nekaterih univerzitetnih inkubatorjev, tehnoloških parkov in drugih podpornih inštitucij za podjetništvo, lahko rečem, da se iz leta v leto raven podjetniške kulture izredno dviguje, podjetništvo pa se počasi priznava tudi kot vrednota. Torej lahko rečemo, da delamo prve pomembne korake do točke, ko se bomo pohvalili, da je tudi v Sloveniji podjetništvo zelo spoštovano.
Podjetniško izobraževanje na fakultetah, intelektualna lastnina in Dontrepreneurs
V Cambridge-u lahko najdemo veliko možnosti za podjetniško izobraževanje. Stremi se k temu, da vsak študent, ne glede na področje študija, spozna podjetništvo in pridobi ključna podjetniška znanja. Tudi raziskovalno delo je usmerjeno tako, da študentje nenehno iščejo možnosti praktične uporabe in komercializacije. In ne samo raziskovalno delo, tudi pri vsakem referatu, seminarski nalogi ali diplomi naj bi študentje iskali možnosti za potencialno komercializacijo.
Pri tem je izredno pomembno tudi to, da je urejeno področje intelektualne lastnine, komu kaj pripada in kdo kaj plača. To imajo izredno dobro urejeno, univerze pa stremijo k temu, da podjetnikom ponudijo čim več, z namenom, da se odločijo za tesno sodelovanje. Pomembno vlogo pa imajo tudi t.i. “Dontrepreneurs”, to so profesorji, ki imajo svoja lastna podjetja, ali jih ustanovijo skupaj s študenti. “Dontrepreneurs” imajo poleg herojev ključno vlogo pri spodbujanju podjetništva na podlagi vzorništva.
V Sloveniji je to eno izmed ključnih področij na katerem je potrebno narediti velik korak naprej in to dokaj hitro. Na univerzah v Sloveniji se ravno ne moramo pohvaliti z dobrim podjetniškim izobraževanjem študentov, predvsem tistih iz tehničnih in naravoslovnih smeri. Zelo pomembno je, da se uvede podjetniške predmete na vseh teh fakultetah, tako da študentje dovolj zgodaj spoznajo, zakaj se je smiselno podati na podjetniško pot.
Potrebno je urediti tudi področje intelektualne lastnine v povezavi z raziskovalnim delom ter začeti spodbujati profesorje, da ustanavljajo svoja podjetja in so podjetniški zgled študentom. Pri tem velja omeniti tudi to, da je v Cambridge-u dokaj majhno število podjetij, ki jih ustanovijo dodiplomski študentje. Večinoma so to podiplomski študentje ali posamezniki, ki so nekaj let delali v kakšnem podjetju, nato pa ustanovili svoje podjetje. Je pa spodbujanje podjetništva na dodiplomskem nivoju in še prej ključno, da se kasneje posamezniki odločijo za podjetniško pot.
Heroji in vzorniki
Pomembno vlogo pri podjetniškem udejstvovanju igrajo t.i. heroji. To so posamezniki, ki so praktično serijski podjetniki. Imajo izjemno tehnološko in podjetniško znanje, kapital in za seboj več uspešnih podjetij. Taki posamezniki se srečujejo na različnih dogodkih ter znova in znova skupaj ustanavljajo nova podjetja, v katera privabijo tudi druge ustanovitelje, novopečene podjetnike. Te heroji in drugi uspešni podjetniki so vzorniki mladim, kar pa je najučinkovitejši način spodbujanja podjetništva. Zato je v Cambridge-u veliko dogodkov, kjer imajo študentje možnost slišati in spoznati te ljudi, kar jih navduši, da se tudi sami podajo na podjetniško pot.
V zadnjem desetletju imamo v Sloveniji kar nekaj izjemno uspešnih podjetnikov, nekaj izmed njih so tudi serijski podjetniki, ki ustanavljajo nova in nova podjetja. Zdi se mi, da imajo te posamezniki tudi razvit izjemen odnos do potrebe po tovrstnem spodbujanja podjetništva v Sloveniji. Tako lahko naštejemo kar nekaj dogodkov, kjer predavajo uspešni podjetniki ter navdušujejo mlade, da se podajo na podjetniško pot. In prepričan sem, da bo v prihodnosti tega tudi več in več.
Networking
Element, ki je skoraj največ prispeval k fenomenu in je bil neštetokrat omenjen na predavanjih, je networking. Vsi v Cambridge-u se izjemno zavedajo moči socialnega kapitala in načinov, kako ga dobro unovčiti na podlagi “win-win” situacij. Dejansko imajo v Cambridg-u skoraj vsak dan en networking dogodek, kjer se med seboj povezuje uspešne podjetnike, podjetnike začetnike, akademike, investitorje, predstavnike velikih podjetij ter druge, ki igrajo ključno vlogo pri nastajanju visokotehnoloških podjetij. Pri tem imajo tako velike gala dogodke, na katere pride več sto ljudi, do manjših nišnih in specifičnih networking dogodkov. Vedno pa je prisotna na dogodkih hrana in pijača, saj se dokazano ljudje šele ob nekaj kozarcih vina in ob hrani sprostijo do te mere, da se začne pravni networking.
V Sloveniji je networking zelo zelo šibek. Na vseh dogodkih, ki jih organiziram ali pa jih obiščem, je medsebojno spoznavanje in povezovanje relativno slabo. Na nek način je networking pri nas še tabu. Sploh pa je izredno malo dogodkov, kjer bi se lahko povezovali akademiki, študentje, podjetniki, investitorji in managerji. Imamo zelo malo močnih mrež, ki bi se bile pripravljene povezovati tudi z drugimi mrežami. Torej nujno je, da se v Sloveniji začnemo zavedati pomembnosti povezovanja in sodelovanja.
Tvegani kapital in poslovni angeli
Zelo pomemben element, ki je prispeval k razvoju podjetništva v Cambridge-u je tudi ta, da so bili v začetkih bankirji zelo odprti do investicij v startup podjetja. Dobri in uspešni projekti so nato privabili poslovne angele in sklade tveganega kapitala, kateri so s seboj prinesli tudi pomembno znanje o gradnji visokotehnoloških podjetij. Danes lahko najdemo v Cambridge-u veliko poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala, tudi več združenj in dogodkov, kjer je moč te ljudi spoznati in jim predstaviti svoj projekt.
V Sloveniji je bila ponudba tveganega kapitala zadnjih 10 let zelo slaba, še danes težko govorimo o dobri ponudbi, se pa stanje drastično izboljšuje. Slovenija tudi pri večini tujih investitorjev ni več na črni listi zaradi nestimulativnega podjetniškega okolja. Denarja na računih po Evropi in drugod po svetu je preveč in za vsak dober projekt, za katerim stoji pravi tim, se lahko najde denar. Večji problem, ki ga tukaj vidim je ta, da je premalo dobrih projektov. V tem pogledu smo še vedno nekoliko premalo ambiciozni, predvsem pa večina podjetnikov še nima jasne predstave, kaj vse je potrebno, za pridobitev tovrstne investicije. Vendar je to zagotovo posledica pomanjkanja tradicije, tako da so oziroma bodo prve globalne zgodbe o uspehu odličen zgled in vir znanja za nove podjetniške projekte.
Blagovna znamka
Cambridge je z vsemi zgoraj naštetimi elementi zgradil edinstveno blagovno znamko, ki ima neverjetno moč. In močna blagovna znamka je najpomembnejši element vsakega uspeha. Ta privablja najboljše posameznike iz vsega sveta, ta omogoča povezovanje z drugimi top univerzami. Blagovna znamka je tista intelektualna lastnina, ki daje prvi vtis pri privabljanju različnih vrst kapitala po vsem svetu. Gradnje blagovne znamke se je potrebno lotiti strateško, predvsem pa se je potrebno zavedati pomena njene moči. Najlepše v Cambridge-u pa je to, da si vsi prizadevajo za gradnjo blagovne znamke, se povezujejo in sinergično delajo na tem. Zavedanje, da so zgolj povezani močni na globalnem nivoju je izjemno.
Zdi se mi, da se tudi v Sloveniji počasi začenjamo zavedati moči blagovne znamke na ravni države in univerz. Promocija sLOVEnije in vseh prednosti, ki jih ponuja okolje, je zagotovo prvi korak k gradnji blagovne znamke. Prav tako se mi zdi, da je Univerza v Ljubljani v zadnjem času veliko naredila na celostni grafični podobi in promociji. Sam lahko to potrdim še posebno za Ekonomsko fakulteto, ki ogromno naredi na svoji blagovni znamki in pozicioniranju, še posebno 3+2 programov. Seveda to še zdaleč ni dovolj, v tej smeri je potrebno narediti še veliko, vendar so to prvi koraki k prepoznavnosti Slovenije. Tako da močno upam, da se bo promocija države in univerz nadaljevala še v večjem obsegu in da bomo dolgoročno zgradili močno blagovno znamko, ki bo zastopala vse prednosti, ki jih ponuja Slovenija.
Sreča, kritične točke in koraki do Slovenskega fenomena
Seveda pa je imel Cambridge tudi nekaj sreče, da se je zgodil ta fenomen. Ni potrebno skrivati dejstva, da je tudi v podjetništvu potrebno nekoliko sreče za uspeh. Kljub vsemu, pa je nujno imeti vizijo, strategijo, poslanstvo in cilje, nato pa močno voljo in vztrajnost, da se ta vizija realizira. Moje osebno mnenje je, da ima Slovenija odlične dispozicije, ki jih lahko z jasno vizijo, strateškim načrtom, vztrajnostjo in trdim delom, spremeni v nov svetovni fenomen. Seveda lahko upamo tudi na kanček sreče, za katero pa se mi zdi, da nas vedno spremlja :)
Če želimo doseči ta fenomen, so ključni predvsem naslednji koraki, ki se jih lahko naučimo iz Cambridge fenomena:
- Slovenija in slovenske univerze morajo nujno graditi na blagovnih znamkah, ki zastopajo naše vrednote ter zagotavljati okolje, ki je privlačno za ljudi, ki producirajo znanje z visoko dodano vrednostjo.
- Veliko moramo narediti predvsem na področju medsebojnega povezovanja in networkinga. Potrebujemo čim več dogodkov, kjer se bodo lahko povezovali podjetniki, akademiki, investitorji ter drugi. Pri tem je obvezno, da vsi sodelujemo.
- Nujno je potrebno urediti področje intelektualne lastnine na univerzah, uvesti predmet podjetništva na vse fakultete ter spodbujati tudi profesorje, da se udejstvujejo v podjetništvu.
- Na vseh projektih je potrebno spodbujati interdisciplinarnost in povezovanje študentov iz različnih področij, predvsem pa tudi v vsakem akademskem delu iskati možnosti komercializacije.
Potem je seveda tukaj še nekaj splošnih zadev, ki zagotavljajo podjetništvu naklonjeno okolje, kot so poenostavljen postopek ustanovitve podjetja, nižji davki, subvencije itd., ampak to ni predmet obravnave v tej objavi.
Mogoče pa bi poudaril še to, da se mi zdi v prvi fazi eden izmed ključnih elementov ta, da Slovenci začnemo sodelovati med seboj in da ne zatiramo tiste, ki izstopajo. Nevoščljivost, radikalno sojenje neuspehov in podobna negativna čustva ter dejanja, so povsem brez potrebe, saj ima vsak od nas svoje poslanstvo, prednosti in slabosti, področje dela kjer lahko blesti ter s tem tudi možnost, da živi srečno in bogato življenje. Vprašanje je le, koliko smo pripravljeni narediti za to.
Prednosti Slovenije in zakaj imam Slovenijo tako rad?
Zadnje pol leta sem veliko potoval po Evropi in se vedno z veseljem vrnil nazaj v Slovenijo. Menim, da smo lahko Slovenci zelo ponosni nase in da je naš majhen prostor skoraj raj na Zemlji. Včasih se premalo zavedamo tega, kar imamo. Zato tukaj navajam nekaj dejstev, zakaj se iz tujine vedno z veseljem vrnem v Slovenijo:
- V Sloveniji imamo izjemno veliko inteligentnih, razgledanih in sposobnih ljudi in to v svetovnem merilu.
- V Sloveniji imamo izjemno veliko lepih in postavnih deklet :)
- Zdrava hrana je lahko dostopna (v tujini imam s tem izjemne probleme) in imamo odlične restavracije s sprejemljivimi cenami. Da niti ne govorim o študentskih bonih.
- Izjemno dobro je razvito nočno življenje (čeprav niti približno v polni meri ne izkoriščam ponudbe).
- Ljubljančani imamo eno dobro uro do morja in dobre pol ure do prelepih gričev in gora.
- Veliko priložnosti je za športno, družabno in kulturno udejstvovanje.
- Obdaja nas narava z vsemi svojimi bogastvi, imamo veliko toplic, zdravilišč, letovišč in očesu prijetnih naravnih znamenitosti.
- Slovenija je relativno varna država, imamo dokaj visok standard, relativno malo je revščine.
- Tehnološko smo zelo razviti, dostopne so nam vse najsodobnejše tehnologije, možnosti za osebno rast in razvoj je izjemno veliko.
- Veliko damo na ekologijo, dokaj dobro skrbimo za svoje okolje, kar je bistveno za dobro počutje.
- In še bi lahko našteval…
Torej, Slovenija je zakon, narediti moramo le še nekaj ključnih korakov, da bodo po svetu govorili o “Slovenian phenomenon”. Začne se s sodelovanjem…
Pa še to, na seminarju smo dobili odličen priročnik “Starting a technology company”, ki ga lahko najete tukaj. Branje seveda zelo priporočam.
