Zunanji svet kot odsev notranjega

Obstaja kar nekaj teorij, ki govorijo o tem, da je zunanji svet odsev našega notranjega sveta. S to tezo sem se srečal že kar nekaj časa nazaj in od takrat naprej skušam čim večkrat povezati dogodke, ki se mi dogajajo, z nekim lastnim notranjim dogajanjem ali stanjem (vzorcem, prepričanjem, mislijo, čustvom itd.). In lahko rečem, da se velikokrat izkaže, da je trditev vsekakor resnična. Oziroma verjamem celo, da takrat, ko ne najdem povezave, gre le zato, da se ne poznam dovolj.

Zelo preprost in očiten primer tega zakona je delovno okolje posameznika. Raztresene osebe imajo običajno tudi raztreseno okolje (pri tem ne trdim, da je to slabo, moje delovno okolje tudi ni ravno kot iz škatlice :)), organizirane osebe imajo običajno tudi zelo urejeno delovno okolje. Na zadevo lahko pogledamo tudi iz druge strani. Ko nekaj pospravimo, s tem uredimo tudi delček znotraj sebe.

Torej če zadevo pripeljemo na nek višji nivo, lahko predpostavimo, da je vse v povezavi z nami – kje delamo, s kom delamo, kakšno je naše zdravstveno stanje, kvaliteta odnosov itd. – zgolj odsev naše notranjosti v najširšem smislu, se pravi vrednot, prioritet, prepričanj itd. Naše trenutno notranje stanje bo vplivalo tudi na to, katere nove ljudi bomo spoznali, katera knjiga nam bo prekrižala pot, kakšno glasbo bomo poslušali itd.

Zakon se lepo vidi tudi v podjetništvu. Običajno je podjetje odsev dela podjetnikove osebnosti. Če je podjetnik konservativen, strog, iznajdljiv, bo po vsej verjetnosti na tak način delovalo tudi celotno podjetje. Kot organizem, ki je podaljšek podjetnikove osebnosti. Na drugi strani, če je podjetnik zelo liberalen, sproščen, zabaven, bo taka tudi klima v podjetju, največ zaposlenih, prostori podjetja itd. Posledično ima podjetje tudi take odjemalce, ki priznavajo določene vrednote v poslovanju.

Richard Branson (Virgin) – lastnik več kot 250 podjetij. Drzen, inovativen, zabaven, sproščen, nasmejna itd. Takšne so tudi vrednote v njegovem podjetju.

Najboljši primer uporabe zakona pa se mi zdi, ko se s srcem, željo in trudom lotimo nečesa novega – ali projekta, podjetja ali pa katerega koli drugega izziva (zdravje, partnerstvo, itn.). Ta notranja sprememba se začne odražati tudi navzven. Sam to sedaj že z lahkoto opazim. Ko se lotim kakšnega novega projekta, naenkrat začnem srečevati ljudi, ki mi lahko pri tem projektu pomagajo, knjige z znanjem, ki mi manjka itd.

Zelo očitna izkušnja je bila, da sem si zelo močno želel iti v Silicijevo dolino v ZDA. V tej smeri nisem niti nič kaj preveč delal, imel sem zgolj neverjetno veliko željo. Nekako pa mi je bilo jasno, da bo še kar nekaj časa trajalo, preden bom šel lahko tja z nekim namenom. In ni minilo več kot nekaj mesecev, ko me je kontaktiral prijatelj, če mu lahko pomagam pri organizaciji projekta – Strokovna ekskurzija v ZDA. In čez en teden, sem bil že v ekipi, ki se je odpravljala čez lužo. :)

Iz tega lahko izpeljemo tudi, da ni naključij v življenju in da zunanji svet lahko spreminjamo zgolj tako, da spreminjamo sebe. Zadevo pa lahko peljemo celo korak dlje, kjer pa postane že zelo abstraktna. Lahko rečemo, da je vse kar se nam zgodi v življenju (vse kar vidimo, preberemo, srečamo itd.), do najmanjše malenkosti, zgolj odsev nekega našega notranjega dogajanja.

Torej, kaj to pomeni. Če preberemo kakšno negativno novico, vidimo nesrečo, izgubimo stranko ali kaj podobnega, je to posledica neke neurejene ali nerazrešene zadeve v nas samih. Se pravi delček neurejenih ali negativnih misli, čustev itd. Se popolnoma strinjam, da je to zelo abstraktno in na krhkih temeljih, vendar nenazadnje je naša lastna odločitev katere stavke bomo prebrali, na kakšne spletne strani bomo prideskali in po kateri poti bomo šli do doma. Vprašanje je le, ali so te izbire pač spontane odločitve v določenem trenutku ali imajo kakšno širše ozadje, ki je na prvi pogled neočitno.

No, ne glede na vse, vsekakor je zelo koristno, če ozavestimo čim večji del zunanjosti kot odsev naše notranjosti. Šele takrat jo lahko začnemo spreminjati, s tem, da spremenimo sebe. In to bo vplivalo na to, kako veliko bo naše podjetje, kakšna bo klima v našem podjetju, s kom se bomo družili, kako se bomo razumeli s partnerjem in vse ostalo.

Na koncu bi poudaril še en očiten primer v povezavi s to tezo. Zgolj, kot misel, s katero se je vredno ukvarjati in s katero lahko odkrivamo sebe. Misel gre nekako tako: Pri drugih nam gre na živce lahko le tisto, kar je del nas samih. Na prvi pogled se zdi vse skupaj nesprejemljivo, ko pa se poglobimo v zadevo in si odkrito priznamo, pa lahko ugotovimo, da je trditev vsekakor resnična. Zopet zunanji svet odseva našo notranjost.