Zen in umetnost doživljanja sreče

Pot, kako do sreče bi nadgradil še bolj z duhovnim pogledom, čeprav so to stvari, ki jih šele počasi razvijam in skušam integrirati v svoje življenje. Namreč eno je nekaj prebrati ali celo napisati, čisto nekaj drugega pa živeti. In tona teorije ne odtehta enega grama prakse. Kljub vsemu pa, dokler nečesa ne ozavestimo, dokler nečesa ne delimo ter nenazadnje čim večkrat pokusimo, to tudi težko živimo.

Ena najstarejših poznanih filozofija življenja prihaja ravno z vzhoda. Osnova je knjiga I-Ching, iz katere se je razvilo kar nekaj duhovnih filozofij, tudi Zen budizem, napisana pa je bila pred več kot 5.000 leti. Pogosta rdeča nit vzhodne filozofije je predvsem v tem, da »pošljemo tigra v gore ter potopimo zmaja v morje«. Slednji del se nanaša na obvladovanje spolne energije, prvi del pa na obvladovanje uma. Obvladovanje uma je eden najpomembnejših dejavnikov pri doživljanju naše sreče. V nadaljevanju je vzetih nekaj dejstev iz knjige Zen in umetnost doživljanja sreče, ki jo je napisal Chris Prentiss po lastni interpretaciji I-Chinga. Dejstvom iz knjige pa sem dodal še nekaj lastnih pogledov, razmišljanj ter idej drugih duhovnih disciplin. Dovolj uverture, gremo na dejstva.

Vaše sedanje življenje je posledica vaših preteklih odločitev, ki so povzročile, da ste danes tam, kje ste. Tako je življenje s tega vidika zgolj skupek odločitev. In če življenje ne izpolnjuje naših želja, potem je potrebno vnesti spremembe, te pa lahko vnesemo zgolj s sprejemanjem drugačnih odločitev, kot jih sprejemamo sedaj. Norost je, da počnemo enake stvari ter pričakujemo drugačen rezultat. Pravilno delovanje s pravimi odločitvami nas pripelje k neizbežnemu cilju.

Razsvetljenost je spoznanje, da je vse v Vesolju ustvarjeno iz iste energije, prav tako tudi sleherni del te celovitosti, in vednost o tem, kako je vse med seboj povezano. Biti razsvetljen pomeni to, da si globoko povezan z vsemi stvarmi, vključno sam s sabo. Gre za koncentracijo duha. Vaša želja po odkrivanju povezanosti z Vesoljem je izraz vašega stremljenja k razsvetljenju.

Vse, kar se vam je zgodilo, je bila najboljša možna stvar, ki se vam je sploh lahko zgodila. Mi sami smo ustvarjalci slehernega naslednjega trenutka. Mi sami smo tisti, ki dozdevno slabim dogodkom damo negativno moč, da se zdijo slabi. Nobena stvar ni dobra ali slaba. Šele naše misli jo naredijo take. Vaša osebna filozofija (subjektivno model realnosti) določa, kako se boste odzvali na dogodke, ki se vam zgodijo v življenju. Je povsem odgovorna za stanje sreče in vedrosti. Moč naših misli vpliva na naše občutke, saj lahko dva človeka različno vidita isto stvar. Nenazadanje pa življenjska filozofija pretežno določa tudi to, kaj se nam dogaja v življenju. V zunanjem svetu namreč ne obstaja nobena stvar, ki bi bila neodvisna od našega mišljenja.

Sreča in nezadovoljstvo ne izvirata iz dogodka samega, ampak iz našega dojemanja tega dogodka. Čeprav je dogodek še tako boleč in vam prinese bridko izgubo, ste še vedno vi tisti, ki vtisnete vanj pozitivni ali negativni pečat. Vi določate njegov izid. Osredotočite se na uvidenje čiste resnice zdaj, v vsakem trenutku, ko se nekaj zgodi, in sreča bo postala vaša stalna sopotnica. Prihranili si boste neštete ure, dneve in tedne nekoristnega tarnanja nad okoliščinami, ki se pozneje vedno obrnejo vam v korist. Jamranje ni še nikoli nobenega nikamor pripeljalo. Okoliščine, ki povzročajo največje težave, prinašajo tudi največje koristi.

Najboljši način za pridobitev nove izkušnje je sprememba našega odziva na dogodke. S spremenjenimi odzivi ustvarimo nove učinke, ki jih bodo predstavljalo novo resničnost. Vsako naše prepričanje se namreč izraža v nekem načinu delovanja; neko dejavnost spodbudi ali pa nas od nje odvrne. Delovanje v skladu z resnico, da je to, kar se zgodi, najboljša možna stvar, ki se sploh lahko zgodi ter novi učinki takšnega delovanja nas privedejo korak bližje k sreči. Sami si izbiramo svoje cilje in tako krojimo svojo prihodnost.

Vzhodnjaška filozofija je usmerjena zgolj kot obvladovanju uma. Kot pravi Dhammapadav svojem reku: Celo vaš najhujši sovražnik vas ne more tako hudo prizadeti, kot vas lahko vaš neukročeni um. Ampak, ko ga enkrat obvladate, postane vaš najzvestejši zaveznik. Stanje vašega razuma je najpomembnejši dejavnik vašega življenja. Misli so nad materijo. Moč razuma je neizmerna. Ne bodite sužnji vaših dogodkov. Če zunanji svet nikoli ne razvname naših misli, lahko kjer koli doživimo razsvetljenje.

Pri tem obstaja izjemno pomembna povezanost med umom, telesom in čustvi. Negativna čustva povzročajo bolezen in na drugi strani so pozitivna čustva odločilen dejavnik v procesu okrevanja. Če ste srečni, podjetni in se veselite prihajajočih dogodkov in če običajno z zaupanjem zrete v prihodnost, se bo vaš imunski sistem okrepil ter ohranjal vaše zdravje. Čustvena stanja pa so nalezljiva, prav tako se notranje okrepijo ob vsakem čutenju. Vsi dobro vemo, da se čustvena stanja prenašajo, če nas kdo razjezi, običajno ta čustva prenašamo na druge situacije. Enako velja znotraj nas, nastajanje novih celic je odvisno od čustvenih predznakov.

V primeru, da prevzamemo vedenjski vzorec potrtosti, nas depresivno stanje v resnici zasvoji, saj naš organizem zahteva še več takšnih čustvenih vsebin, kot jih že sprejema, in tako dobesedno sproža lakoto po depresiji. Torej če smo prežeti z negativnimi čustvi, bo naše fizično telo pomagalo pri vztrajnosti teh čustev. Tako je najtežje narediti tranzicijo, nato pa gredo stvari vedno lažje. Bolj kot se prepuščamo kakršnemu koli načinu čustvovanja ali vedenja, toliko silnejše bo tudi hrepenenje po teh stanjih. Vsaka stvar v življenju se zgodi, ko je zanjo čas. Namreč razmere postanejo za nas ugodne šele takrat, ko se nanje privadimo.

Pomemben del vzhodnjaške filozofije je tudi iluzija o ločenosti in minljivosti. Najprej ločenost stvari je iluzija. Naš razum ustvarja iluzijo ločenosti stvari, vendar pa nas te iluzije tudi osvobodi. Občutek ločenosti je neresničen, razum pa nam lahko prinese osvoboditev, tako da presega pojavni svet dualizma.

Drugo pomembno dejstvo je, da se stvari ne izgubijo in ne uničijo, temveč se smo spremenijo. To velja tudi za nas. Ker smo sestavni del Vesolja, bomo obstajali tudi po smrti. Morda v drugačno obliki, morebiti v drugačnem stanju, ampak… bomo. Siddharta je to zapisal z besedami, da naj se zavedamo, da so vse stvari slepila, so gradovi v oblakih. Nobena stvar ni v resnici taka, kot se zdi.

Na koncu je pomembno tudi okolje, ki nas obkroža. Če nas obkrožajo ljudje, ki poleg tega da ne verjamejo v naše cilje, še omalovažujejo naš optimizem in nam nenehno mečejo polena pod noge, bomo izjemno težko ohranili svoje trdno prepričanje v srečo in uspeh. Vsak človek, ki mu dopustimo vstop v svoje življenje, bo vplival na kakovost našega življenja. Siddharta je povedal to na zelo oster način in sicer z besedami, kdor se druži z bedaki, bo dolgo trpel. Družba bedakov je vedno naporna, družba modrecev pa prinaša radost.

Stres je glavna ovira na poti do sreče in skupni imenovalec za občutenje strahu, tesnobe, stiske, skrbi, nelagodja ter hudih slutenj. Sprožajo ga miselne predstave o neugodnem poteku dogodkov v preteklosti, sedanjosti ali prehodnosti. Miselne predstave so edini sprožilec stresa. Dogodki in okoliščine same po sebi niso stresne, pa čeprav se zdi, da taki so. Stres je odraz našega odziva na dogodke in življenjske razmere. Mi sami smo tisti, ki posameznemu dogodku pripišemo takšen ali drugačen pomen. Stres lahko premagamo le, če obvladujemo naše miselne predstave. Torej če spremenimo negativni predznak naše miselne naravnanosti, se bodo spremenili tudi učinki naših dejanj in dogodkov.

Seveda pa življenje pri tem ne prizanaša. Vesolje nam vedno zada najmočnejši udarec prav tam, kjer smo najbolj ranljivi. Samo tako si lahko utrdimo voljo. Tako nas življenje postavi pred dejstvo, da se soočimo s svojo notranjo negotovostjo, saj ravno ta sproža negativne miselne predstave o neugodnem razpletu dogodkov. Torej šele v temi se vidijo zvezde, šele skozi trpljenje lahko postanemo srečni. Da to lahko doživimo, pa se moramo najprej zavedati, da se nam nekaj dogaja z določenim namenom in to v našo korist. Pri tem je pomembna pot, ne cilj. Pot in cilj sta namreč ena in ista stvar – iskanje resnice, igra usode in doživljanje sreče.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi naša preteklost. Le ozdravljena preteklost nam omogoča doživljanje sreče v sedanjosti. Preteklosti se lahko osvobodimo le z novim razumevanjem preteklih dogodkov, ki so nas prizadeli. To lahko naredimo le z odpuščanjem. Postati moramo hvaležni za vse tiste dogodke, ki so nam prinesli korist, čeprav se tega takrat nismo zavedali.

Odgovorov nikoli ne bomo našli v zunanjem svetu. So namreč v našem notranjem svetu, v nas samih. Le odkriti jih moramo. Kot pravi Dogen, če ne najdeš resnice tam, kjer si, nikar ne pričakuj, da jo boš našel, kjer koli drugje. Sreča prihaja od znotraj, je izraz naših misli. Od načina prebolevanja naših travm je odvisna naša sposobnost doživljanja sreče. Če se smejimo svoji lastni nesreči, nas ne bo nikoli prevzela.

Edina prava moč, se skriva v sedanjem trenutku. Sedanji trenutek je čudovit. Sedanji trenutek je vse, kar obstaja. Kadar živimo v sedanjosti, smo osredotočeni na sedanji trenutek. To je eno izmed glavnih področji, s katerimi se ukvarja Zen. Zen je preprosta osredotočenost na tukaj in zdaj. Ravno pri tem je najbolj koristna meditacija. Z meditacijskimi tehnikami se naučimo misli usmerjati na sedanji trenutek ter ohranjati osredotočenost na tukaj in zdaj. Meditacija sicer mogoče je za koga beg pred življenjem, za večino pa priprava na resnično življenje.

Za konec še misel Tao Te Chinga. Ko človek enkrat spozna zadovoljstvo, preprosto postane zadovoljen in tak tudi ostane. Zato se prepusti objemu preprostosti. Bodi zadovoljen s tem, kar imaš, in tem, kar si. Tega ti nihče ne more vzeti. Ključ do srečnega življenja se skriva v nas samih. In na drugi strani, jezen človek bo poražen tako v boju, kot v življenju.