Viri financiranja podjetij

Eden najpomembnejših aspektov podjetništva je tudi zagotovitev virov financiranja za ustanovitev, zagon, rast in ekspanzijo podjetja. Pri tem ima podjetnik na voljo več virov financiranja, ki jih mora uspešno kombinirati, predvsem pa zagotoviti zadostno višino teh, tako da se podjetje na znajde v finančnih težavah. Bolj kapitalsko intenziven kot je posel ter hitrejša kot je rast, več sredstev običajno potrebuje podjetje. V osnovi naj bi podjetnik uspešno kombiniral med dolžniški in lastniškimi viri financiranja.

Dolžniški in lastniški viri financiranja

Največji problem, ki se v sklopu financiranja podjetij pojavlja je, da najpogostejši viri dolžniškega financiranja (dolgoročni in kratkoročni krediti) podjetniku niso na voljo, oziroma obstaja zelo majhna verjetnost, da jih pridobi, dokler nima ustreznih bonitet, zgodovine poslovanja oziroma, če ni sposoben zavarovati posojila s svojim lastnim premoženjem. Razlog za to se skriva v statistiki, ki pravi, da 90% podjetij v 5 letih propade. Torej vlagati v teh fazah rasti podjetja je zelo tvegano. Ta problem pa rešujejo lastniški viri financiranja, vendar pa so pri tem pravila igre povsem drugačna.

Če pogledamo osnovni koncept dolžniškega financiranja, bi lahko rekli, da si pri tovrstnem financiranju sposodimo vrečo denarja, ki jo mesečno vračamo skupaj z vnaprej dogovorjenimi obrestmi. Pri tem nam posojilo bremeni mesečni denarni tok, delitev tveganja je majhna, saj je banka zavarovana do zadnjega milimetra (menica na osebno premoženje…), dodana vrednost tega denarja pa je nizka, saj dobimo zgolj denar in nobenih drugih dodanih vrednoti.

Pri lastniških virih financiranja pa je zgodba povsem drugačna. S prejetjem vreče denarja prejmemo v podjetje tudi solastnika, partnerja, ki nam aktivno pomaga pri gradnji in rasti podjetja. Poleg denarja vloži tudi druge dodane vrednosti in tako je vrednost tega denarja mnogo večja. Z lastniško investicijo se ne bremeni denarnega toka, vendar je filozofija ta, da se vse vlaga vse v čim hitrejšo rast podjetja, saj se s tem veča tudi njegova vrednost. Tveganje pa je v tem primeru za investitorja veliko, saj ob propadu podjetja izgubi celotno ali večino svoje investicije. Dodane vrednosti pa so, kot omenjeno veliko večje. Najpogostejše oblike lastniškega financiranja so 4F, poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.

Poleg tega obstajajo še drugi viri financiranja, kot so na primer lizing, terjatve, factoring itn. vendar bi se v nadaljevanju osredotočili predvsem na lastniške vire financiranja, saj so najbolj zanimivi za podjetja, ki se nahajajo v začetnih fazah rasti podjetja.

Lastniško financiranje in barve denarja

Lastniško financiranje se začne pri 4F (founders, friends, familiy, fools). Tukaj govorimo o krvnem, rdečem denarju, ki ga morajo vložiti podjetniki vsaj za ustanovitev podjetja ter za pot do prvega impulza s trga, da je izdelek/storitev zanimiva oziroma do prvih alfa strank. Pomembno je, da vsi družbeniki vložijo svoj denar, saj je zaveza do realizacije tako veliko večja, pogosto pa morajo podjetniki navdušiti še prijatelje, družino in naivneže, da vložijo v njihov projekt ter da se zagotovijo osnovni temelji delovanja podjetja.

Naslednji potencialni vir financiranja so poslovni angeli. To so uspešni poslovneži, ki so zgradili že eno ali več uspešnih podjetij, finančno stanje pa jim omogoča, da investirajo tudi v zelo tvegane projekte. Običajno so poslovni angeli iz panoge, prepoznajo priložnost, verjamejo v podjetnika in mu aktivno pomagajo pri rasti. Tu lahko govorimo o pametnem, modrem denarju, saj poslovni angeli poleg lastnega denarja, v podjetje vložijo tudi svoje znanje, izkušnje in kar je izjemno bistveno socialni kapital. Investicije pa običajno znašajo do 500.000€.

V Sloveniji imamo tudi združenje poslovnih angelov in sicer Poslovni angeli Slovenije.

Za poslovnimi angeli, če podjetje rase v skladu z načrti običajno v podjetja vstopijo še skladi tveganega kapitala. V tem primeru v podjetje ne investirajo več posamezniki, vendar gre denar iz sklada v katerega vlagajo banke, pokojninske družbe, bogati posamezniki ter druge finančne inštitucije. Stopnja formalnosti je mnogo višja kot pri poslovnih angelih. Ko govorimo o skladih tveganega kapitala bi lahko rekli, da gre predvsem za zeleni denar, ki ponazarja zrelosti in s tem pa tudi nadaljnji razvoj, rast in ekspanzijo.

Dodana vrednost skladov tveganega kapitala pa je že na nekem drugem nivoju, saj je tudi faza rasti podjetja, v katera vlagajo nekoliko poznejša (to velja za naše geografsko območje). Skladi iščejo podjetja, ki so že vzpostavljena, imajo nekje do 1 mio € prihodkov, redno zaposlene ljudi, a še vedno potencial za hitro rast, predvsem z vstopom na tuje trge, regionalno širitvijo, naskokom na globalni trg ali podobno. Vlagajo med 1 mio€ in 4 mio€, prav tako pa gre za lastniško financiranje.

Poleg denarja je za podjetje vir dodane vrednosti predvsem s strani managementa sklada ter strokovnjakov, ki so v njihovi socialni mreži. Ta dodana vrednost pa je predvsem na ravni pravnih, računovodskih, davčnih, procesnih in drugih podobnih dodanih vrednosti. Pomembna dodana vrednost skladov je tudi pomoč pri osnovi za donosen izhod podjetja, kar je relativno zapleten postopek, kjer podjetnik vsekakor potrebuje pomoč. Torej rekli bi lahko, da podjetje pridobi z vstopom sklada partnerja, ki prispeva k temu, da je vrednost podjetja čim večja, kar pa je tudi njihov glavni interes.

Ostale omejitve in zahteve so podobne, kot pri poslovnih angelih, se pravi, da obstaja določena strategija izhoda, sklad postane solastnik podjetja itn. Zaradi strogih kriterijev pa velja, da od 100 pregledanih podjetij sklad vloži v 1 ali 2 podjetij, podobno pa je tudi pri poslovnih angelih. V Sloveniji deluje okoli 5 skladov tveganega kapitala, kot na primer Poteza Innovation and Growth Fund, sicer pa se ponudba kapitala na trgu povečuje.

Nadaljnje financiranje

Po vstopu skladov tveganega kapitala za podjetje v večini primerov tudi ni več problem, da pridobi dolžniške vire financiranja. Običajno je tako, da je vstop profesionalnih investitorjev za banko znak večje varnosti naložbe s strani poslovnega in tehnološkega tvegaja ter so zato pripravljeni tudi pri takem tveganju, ki jim drugače ni sprejemljivo sodelovati pri rasti. V tej točki mora biti podjetnik sposoben oziroma mora znati kombinirati vse omenjene vrste financiranja.

Nadalje pa obstaja tudi možnost financiranja podjetji s strani privatnih skladov pri čemer gre v večini že za odkupe in ne več dokapitalizacije podjetij, še kasneje pa se podjetje lahko financira tudi preko borze. Kot omenjeno že na začetku pa obstaja tudi več drugih virov financiranja, med katerimi so nekatera bolj, druga pa zelo redko uporabljena.

Vsak vir financiranja pa ima svojo ceno. Če ne upoštevamo drugih dodanih vrednosti, so zagotovo najdražji lastniški viri financiranja. Na drugi stran, če ne upoštevamo vsega časa, ki ga je potrebno porabiti za pisanje poročil, česar je pogosto kar veliko, so najugodnejše države subvencije. Ne glede na vse pa je pomembno, da podjetnik uspešno kombinira različne vire in s tem zagotovi ustanovitev ter ustrezno rast, razvoj in ekspanzijo podjetja.

————————————————-

Iščete dodatne vire financiranja za vaše podjetje, na primer napovratna sredstva, kredit, lizing ali pa poslovne angele in sklade tveganega kapitala?

Podjetje Venturelab je specializirano za pridobivanje vseh vrst virov financiranja, tako dolžniškega kot tudi lastniškega financiranja in nepovratnih sredstev. Z našo pomočjo boste imeli na voljo vedno dovolj denarja za realizacijo vaše poslovne vizije.