Veze in poznanstva na internetu

Članek je bil objavljen v reviji MojdeDelo in govori o tem, kako lahko z mreženjem preko spletnih skupnosti najdemo svojo sanjsko službo.

Z izjemno hitrim razvojem informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij se je močno spremenil tudi način našega vsakdanjega delovanja, predvsem pa način iskanja in širjenja informacij. To dodobra občutimo prav vsi. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi in prisotnost na internetu ter mobilnih omrežjih je postala skoraj tako pomembna kot dihanje v realnem življenju. Kot smo lahko slišali že pred leti v reklami enega izmed ponudnikov dostopa do interneta, »svet ni eden, svetova sta dva«!

Razvoj spletnih skupnosti in mreženje preko interneta

Pomembnost prisotnosti na internetu pa se je še toliko bolj povečala z začetkom pojavljanja novodobni spletnih storitev, t.i. »Web 2.0« spletnih mest, kjer obiskovalci spletnih strani prevzamejo aktivno vlogo k prispevanju informacij in vsebin, obenem pa ta spletna mesta omogočajo tudi interakcijo z drugimi obiskovalci. Spletno mesto tako postane izjemno interaktivno, saj namreč omogoča ustvarjanje vsebin s strani obiskovalca, izmenjavo mnenj, ocenjevanje, rangiranje, takojšnje komuniciranje, povezovanje, označevanje, vzdrževanje stikov, lažje iskanje informacij in podobno. Vse to lahko obiskovalec spletne strani naredi brez posebnega tehnološkega predznanja.

Nove tehnologije, ki so omogočile interaktivno vlogo obiskovalcev posameznih spletnih mest, so danes aplicirane na tisoč in en način. Najpopularnejše so spletne storitve, ki omogočajo uporabnikom interneta pisati svoj spletni dnevnik in izražati svoje mnenje (blog), storitve, ki nadomeščajo računalniške programe, ki jih je bilo potrebno nekoč namestiti na računalnik in drago plačati (e-pošta, koledar, projektno vodenje, itn.), levji delež na internetu pa imajo tudi spletne storitve, ki omogočajo povezovanje z drugimi ljudmi ter vzdrževanje socialne mreže.

Pomembnosti socialnega kapitala se vsi dobro zavedamo, saj ta s prihodom informacijske dobe pridobiva še veliko večji pomen kot ga imata finančni in intelektualni kapital (»know-who« je bolj pomemben kot »know-how«). Pri tem ne gre za »veze in poznanstva« v smislu, kot si mogoče kdo predstavlja, da nekdo dobi nekaj kar mu ne pripada zgolj na podlagi tega, ker je nekoga poznal (izjeme potrjujejo pravilo), temveč za to, da ljudje poznajo nas in naše kompetence – znanja, veščine, izkušnje, stališča, vrednote – ter so nas zato pripravljeni priporočati drugim, ki takšne kompetence iščejo.

Širjenje, vzdrževanje ter uporaba socialnega kapitala v realnem življenju pa zahteva veliko energije, časa in nenazadnje tudi finančnih sredstev. Izjemno široka uporabnost interneta pa nam omogoča, da je ta vložek v socialni kapital veliko manjši. Tako se je z novimi tehnologijami razvilo izjemno veliko spletnih storitev, ki omogočajo povezovanje in komunikacijo z ljudmi, ki že jih poznamo ter mnogo lažje povezovanje z novimi ljudmi, ki se nam zdijo zanimivi. Ta razvoj spletnih skupnosti pa se je začel predvsem okoli skupnih interesov, ki jih imajo ljudje.

Prvi zametki spletnih skupnosti so se začeli razvijati ob enemu največjih interesov, kar jih imamo ljudje, to je iskanje življenjskega partnerja, »zmenkarjenje« in podobno. Nato pa so se skupnosti začele razvijati okoli najrazličnejših interesov, kot so na primer osebne predstavitve in prijateljstva (MySpace.com), cilji (43things.com), branje knjig (Shelfari.com), povezovanje z bivšimi sošolci in drugimi prijatelji (Facebook.com), poslušanje glasbe (Last.fm) itn.

Preko spletnih skupnosti do nove službe

Spletne skupnosti pa so se seveda razširile tudi iz osebnih življenjski področij na poslovna področja. Če govorimo zgolj o socialnem mreženju, so to predvsem storitve, ki omogočajo vzpostavljanje, vzdrževanje stikov in priporočanje (LinkedIn.com), izmenjavo spletnih vizitk z ažurnimi kontaktnimi informacijami (Plaxo.com), povezovanje novopečenih podjetnikov in poslovnežev (Ryze.com), ter ustvarjanje lastnih poslovnih ter drugih skupin (Xing.com).

Poslovno povezovanje pa je dobilo pomembno težo tudi na področju iskanja novih kadrov s strani podjetij in obratno. Iskanje ustreznega človeka za določeno delovno mesto je za podjetje zahteven proces, prav tako pa za posameznika, da najde svojo sanjsko službo. Usklajene morajo biti vrednote, kompetence, vizija razvoja, prav tako mora biti na mestu kemija in medsebojno razumevanje. Torej izjemno veliko faktorjev, ki za identifikacijo vzamejo veliko časa. Preko interneta pa je ta proces lahko veliko hitrejši, če ne v kasnejših fazah, vsaj ko delamo prvotno selekcijo.

Poleg spletnih mest, ki so namenjena zgolj temu, da povezujejo delodajalce in iskalce zaposlitve (Jobster.com, Indeed.com, Mojedelo.com), pa ima širjenje in vzdrževanje osebne socialne mreže preko spletnih orodij lahko odločilni pomen na poti do sanjske službe posameznika. Če vzamemo pod drobnogled spletno storitev LinkedIn, ki je ena izmed najbolj popularnih spletnih storitev za poslovno socialno mreženje, le to omogoča v prvi fazi, da vsak posameznik natančno vpiše svoj profil, ki je neke vrste življenjepis in vsebuje informacije o trenutnem delovnem mestu, preteklih delovnih izkušnjah, izobrazbi, interesih ter vse ostale informacije, ki so pomembne v sklopu poslovne profesionalne predstavitve.

V drugi fazi uporabnik spletne storitve povabi v svojo mrežo poslovne partnerje, z njimi komunicira, jim priporoča in oceni njihove kompetence. Prav tako je enostavno najti ljudi, ki že uporabljajo to spletno aplikacijo, jih povabiti v svojo mrežo ter si ogledati, katere kontakte imajo oni v svoji mreži. Če imamo interes, da bi nekoga spoznali na spletu preko poslovnega partnerja v lastni mreži, napišemo predstavitveno pismo in z dovoljenjem posrednika je sporočilo dostavljeno do želene osebe.

Spletna storitev LinkedIn pa je postala tudi pomembno mesto za podjetja, ki iščejo nove kadre, »headhunterje« ter druge, ki iščejo ljudi z določenimi kompetencami za posamezne projekte. Dobro predstavljen osebni življenjepis, vidna mreža poznanstev ter nenazadnje proaktivno uporabljanje sodobnih tehnologij so le najočitnejši razlogi, zaradi katerih postaja to spletno mesto pomembno stičišče na trgu dela. Spletno mesto omogoča tudi objavo oglasov za iskanje določenega kadra, ki pa je lahko tudi povsem usmerjeno na določen profil oziroma segment uporabnikov.

Slabosti mreženja preko spleta

Ne glede na izjemno veliko prednosti, ki ga prinaša mreženje preko spleta, pa lahko najdemo tudi nekaj slabosti. Strokovnjaki poudarjajo, da je povsem nemogoče, da bi internet popolnoma nadomestil osebni kontakt, kar se dandanes tudi dejansko kaže v realnem vsakdanjem življenju. Pri slednjem so namreč bistvena predvsem osebna srečanja, individualna izkušnja, stisk rok, kemija, druženje in občutek bližine. Se pravi nekaj več, kar internet (še) ne omogoča.

Druga velika slabost, ki se nanaša direktno na spletne skupnosti za poslovne uporabnike pa je ta, da lahko razkriva tudi preveč osebne informacije. Veliko omenjenih spletnih strani namreč omogoča med drugim tudi, da z našimi prijatelji delimo osebne stvari, kot so mnenja, slike (tudi s kakšne zabave), osebne izkušnje in druge »intimne« podatke. Na neki točki to lahko pripelje do napačnega vtisa ali pa do dostopa informacij, ki jih delodajalcu ne želimo razkriti. Zato tudi previdnost, katere osebne informacije in v kakšni meri razkrivamo na internetu ni odveč.

Kljub nekaterim slabostim, ki jih prinašajo spletne skupnost, pa se lahko vrnemo k izhodiščnemu dejstvu, da imamo danes dva svetova. Prisotnost tudi v drugem svetu nam lahko močno olajša pot do sanjske službe in zato bi bilo povsem nesmiselno, da teh orodij ne bi skrbno uporabljali. Nenazadnje velja omeniti dejstvo, da naj bi več kot 50% ljudi našlo novo službo ravno preko svoje lastne socialne mreže. Torej zakaj ne bi gradili svoje socialne mreže tudi v tistem drugem svetu in si s tem zagotovili hitrejšo pot do uspehov na poslovnem področju?

Članek je bil objavljen v reviji M.D. – MojeDelo in ga lahko preberete tudi tukaj.