Upajte na najboljše, pripravite se na najslabše

V življenju moramo biti vedno čim večji optimisti. Osredotočiti se moramo predvsem na pozitivne stvari ter na stvari, za katere smo lahko hvaležni. Tako moramo tudi upati, da se nam bo dogajalo le najboljše. Če verjamemo, da nas v življenju čakajo lepe stvari, se nam bodo lepe stvari z večjo verjetnostjo tudi dogajalo. Zunanji svet je namreč na nek način kreacija naših misli, zato je še toliko bolj pomembno, da naše pozitivne misli spremlja tako upanje, kot tudi verovanje v dobre stvari in svetlo prihodnost.

Kljub vsemu pa življenje ne gre vedno v skladu z našimi načrti, pa četudi nas prežemajo zgolj pozitivne misli. V življenju poznamo dva območja in sicer območje našega vpliva, kjer smo lahko proaktivni ter območje izven našega vpliva, kjer moramo biti predvsem prilagodljivi. Za vse, kar je znotraj območja našega vpliva lahko vedno naredimo in uresničimo akcijski načrt, kako bomo določeno nezaželeno situacijo spravili v želeno stanje. V naši moči je, da stvari spremenimo. Če dovolj zaupamo vase, smo lahko vedno optimisti, saj vemo, da bomo zadeve rešili tako, kot si jih želimo.

Vendar poleg območja vpliva je tukaj še območje izven našega vpliva. Na tem območju pa so stvari bistveno drugačne. Včasih ima življenje drugačne načrte, kot jih imamo sami. Upirati se takšni »usodi« oziroma toku življenja nima nobenega smisla, saj ne dosežemo nič drugega, kot zgolj to, da škodujemo sami sebi. Zato je na nek način določene stvari v življenju potrebno preprosto sprejeti, če ocenimo, da so povsem izven našega območja vpliva. Potrebno je sprejeti, da gredo stvari včasih svojo pot, pa če nam je to všeč ali ne.

Seveda je to lažje napisati, kot v življenju živeti. Tri osnovna čustva, ki se pojavijo, ko nekaj ne gre po naše so zavist in jeza, ki sprožata nasilje ter apatičnost, ki sproža lenobo in status quo. Vse tri čustva pa sodijo med sedem smrtnih grehov. Vendar je to napačni način za soočanje s situacijo, ki jo nismo pričakovali, saj nas negativna čustva običajno popeljejo še v težjo in kompleksnejšo situacijo, ker običajno takrat ravnamo skrajno neracionalno. Z negativnim delovanjem pa dobimo še več negativnih odzivov, saj kar podariš, nazaj tudi sam dobiš.

Največji duhovni mojstri so se naučili največje možne mere psihološke fleksibilnost, kar pomeni sprejemanje vseh situacij, ki se dogajajo izven našega območja vpliva. Za takšno prilagodljivost je običajno pomemben zelo specifičen model subjektivne realnosti, ki vsebuje prepričanja o tem, da je življenje zgolj iluzija s skušnjavami in je le past, ki se ji lahko izognemo zgolj, če premagamo sami sebe. Bolj, kot nam naš subjektivni model realnosti  omogoča fleksibilnost v življenju, lažje plujemo s samim tokom dogajanja izven našega območja vpliva. Kot je rekel že Charles Darwin, ne preživijo največji in najmočnejši, vendar tisti, ki so najbolj prilagodljivi.

Pogosto pa izpuščamo še en pomemben dejavnik v sklopu območja, ki je izven našega vpliva in to je, da je preventiva veliko boljša kot kurativa. Nekako ni najbolj racionalno, da zgolj upamo na najboljše in ne razmislimo o drugih možnih scenarijih, ki bi se lahko zgodili ter se na njih ustrezno pripravimo. Seveda ob tem, da ohranjamo upanje na najboljše. Ni potrebno vložiti veliko energije v to, da si zamislimo vsa potencialna tveganja in kako bomo ravnali, če se uresniči določen neoptimalni scenarij. Seveda se ne moremo pripraviti na vse, lahko pa se pripravimo na marsikaj. Res je, da nas včasih življenje resnično preseneti, ampak vseeno, bolje kot smo pripravljeni, lažje lahko upravljamo z dano situacijo.

Še več, bolj, kot smo pripravljeni na različne scenarije ter imamo izdelamo strategijo, kako bomo ravnali v primeru pojava posameznega nezaželenega scenarija, manj bomo izven čustvenega ravnovesja, ko se bomo v takšnem scenariju znašli. Tako je izjemno pomembno, da upamo na najboljše, pripravimo pa se na najslabše. S takšnim ravnanjem bomo v veliko boljši poziciji, saj bomo imeli načrt, kako se hitro prilagoditi zunanjemu okolju, na katerega nimamo vpliva.

Tipičen primer je na primer gospodarska situacija v kateri se konec leta 2010 v naši državi nahajamo. Impulzi okolja so povsem mešani in prihodnost je dokaj negotova. Po eni strani ameriško gospodarstvo okreva, kar lahko pomeni dvig tudi evropskega in domačega gospodarstva, glede na to, da smo povsem integrirani v mednarodno okolje. Po drugi strani so marsikatere gospodarske napovedi za Slovenijo izjemno črnoglede. V primeru, da gospodarstvo ne bo okrevalo in da svetovna konjunktura ne bo dovolj, se lahko znajdemo v situaciji, kjer bo nezaposlenost na žalost dosegla rekordne višave, začeti lastno podjetje pa bo skoraj nemogoče. Marsikdo se lahko znajde v nezavidljivi situaciji.

Še enkrat bi poudaril, da je nujno upati na najboljše, tudi v tem primeru. Velika verjetnost je, da se ne bo zgodil noben zelo tragični scenarij. Lahko pa se. In smiselno se je pripraviti na takšen scenarij. V končni fazi niti niso potrebne neke bistvene spremembe v vsakdanjem življenju, zgolj nekaj manjših ukrepov. Prvo, da zmanjšamo potrošnjo in oblikujemo določene finančne rezerve. Potem pa, da vlagamo predvsem v svoje notranje vire. Naredimo revizijo našega življenja in SWOT analizo, če je smiselno, da pridobimo kakšno novo znanje, veščine, osvežimo določene stvari, odnose ipd. Bolj kot bomo lahko zagotavljali pravo dodano vrednost človeštvu, večja je verjetnost, da nam negativna gospodarska situacija ne bo morala do živega. Poleg navedenih dveh ukrepov bi lahko našli še marsikaj drugega. Čisto majhni ukrepi, ki lahko dolgoročno pomenijo veliko pozitivnega za naše življenje, sploh če bo prišlo do krize.

Na koncu pa, tudi če ne bo še večje krize, kot je sedaj, bomo zmagovalci s tovrstnim ravnanjem. Imeli bomo namreč še več virov, ki nam bodo v konjunkturi prinesli veliko več koristi, kot če ne bi nič ukrepali. V vsakem primeru pridobimo, tudi če se ne uresniči noben od slabših scenarijev. Imamo boljšo sliko, smo bolj pripravljeni in to lahko izkoristimo tako v dobrem, kot tudi v slabem. Pomembno je le, da si ne rečemo »bo že nekako«, temveč da ukrepamo, razmislimo ter naredimo akcijski načrt za posamezne negativne scenarije.

Zato vedno upajte na najboljše, vendar se po najboljših močeh pripravite na najslabše. Tako boste vedno zmagovalci.