Učenje in večanje kompetentnosti

Kompetentnost posameznika je skupek notranjih virov s katerimi se v družbi znanja posameznik lahko samoaktualizira, ustvarja dodano vrednost s tem pa tudi zunanje vire, ki jih poznamo v obliki materialnih dobrin, denarja kot merilca vrednosti, pozicije v družbi ipd. Več, kot imamo notranjih virov, večji je naš potencial za ustvarjanje zunanjih virov. Prav tako pa nam notranjih virov nihče ne more vzeti.

Kompetentnost posameznika je sestavljena iz desetih osnovnih faktorjev – psihološkega kapitala, talenta, znanja in IQja, veščin, čustvene in socialne inteligence, izkušenj, vrednot, stališč in prepričanj, socialnega kapitala in nenazadnje tudi blagovne znamke posameznika. Slednji faktor je odvisen tudi od avatarja, oziroma izgleda posameznika ter kako skrbi za svoje telo. Tukaj ima pomemben vpliv vsem dobro poznan halo efekt.

Vsak ima vso možnost, da na vsakemu izmed naštetih faktorjev aktivno dela in tako se povečuje njegova kompetentnost. Večina faktorjev je med seboj povezanih in ko povečamo enega izmed njih, ta pozitivno vpliva tudi na druge. Kljub pomembnosti kompetentnosti pa je nedavna statistika poudarjala, da povprečen človek po zaključenem formalnem šolanju prebere eno knjigo na leto; kaj šele da bi kako drugače povečeval svoje sposobnosti. To je seveda katastrofalno za osebni ter poslovni uspeh.

Osredotočimo se sedaj na pozitivno. Večino faktorjev kompetentnost lahko večamo na sedem temeljnih načinov. Vseh sedem načinov lahko poimenujemo učenje. Prvi štirje načini zajemajo tako imenovano pasivno učenje, drugi trije pa aktivno učenje. Seveda verjetno ni potrebno posebno poudarjati, da je aktivno učenje bistveno bolj učinkovito, kot pasivno učenje. Poglejmo si teh sedem načinov in kolikšna je stopnja učene vsebine, ki jo obdržimo v spominu.

PASIVNE METODE

(1) Poslušanje predavanja: 5% – Daleč najmanj se naučimo in si zapomnimo tako, da obiskujemo predavanja, kjer smo pasivni poslušalec. To je dobro poznano dejstvo in z drastičnim napredovanjem tehnologije se bodo morale tehnike formalnega izobraževanja bistveno spremeniti. Na najboljših svetovnih univerzah je bistveno več poudarka na diskusijah ter drugih načinih učenja. Pri obiskovanju predavanj veliko časa izgubimo tudi z zamujanjem, pripravami ipd. Zapomnimo pa si manj kot 5%.

(2) Branje: 10% – Branje je vsekakor izjemno pomemben način učenja. Če beremo redno vsak dan naredimo veliko na svoji kompetentnosti. Kljub vsemu pa ima branje tudi izjemno majhen odstotek pomnjenja v sklopu učenja. Poleg tega pa je pomembno tudi dejstvo, da lahko preberemo na tisoče knjig o posamezni veščini, pa je ne bomo obvladali. Ena tona teorije se ne mora primerjati s ščepcem izkušenj.

Branje je pomembno, še bolj kot to pa, da smo aktivni bralci. To pomeni, da prebrano vsebino povezujemo z drugimi prebranimi vsebinami in našim lastnim izkustvom v življenju. Vedno moramo biti aktivni bralec in obenem tudi zelo kritični do vsega, kar preberemo. Največ od branja odnesemo, če stvari, ki jih preberemo tudi poskusimo v lastnem življenju. Če dejansko delujejo jih ohranimo, v nasprotnem primeru zavržemo.

Pozitivna lastnost branja je, da nam lahko predstavlja tudi sprostitev. Na primer, če že ne beremo strokovnih knjig. Še vedno pa ob tem urimo svojo domišljijo in besedni zaklad.

(3) Poslušanje avdio ali ogled video materialov: 20% – Naslednja stopnja učenja so avdio in video vsebine. Tukaj vsekakor ne šteje gledanje televizije. Televizija je multimedijski prikazovalnik oglasov, ki vas programira v potrošniške zombije. Poleg tega pravo življenje živijo tisti, ki so na drugi strani ekrana. Zato je edino smiselno, da vržete televizijo stran.  Izjema je vsekakor le kakšen dober film za sprostitev.

Na tej točki učenja pa v bistvu govorimo predvsem o izobraževalnih avdio in video vsebinah. Vaš pametni mobilni telefon lahko enostavno postane izobraževalna naprava, prav tako pa avto. Nekateri guruji osebnega razvoja pravijo avto kar univerza na kolesih. Sicer ni smiselno, da se preobremenimo, vendar dnevno ure in ure zapravimo v vrstah, čakamo ipd. in ne počnemo nič produktivnega. Avdio vsebine so takrat več kot dobrodošle. Če vas zanima kje in kako do avdio vsebin si poglejte Amazonov Audible.

Ogled kakšne dokumentarne oddaje pa je tudi lahko izjemno poučen. Ali pa intelektualnega pogovora.

(4) Demonstracija: 30% – Naslednja stopnja pasivnega izobraževanja je demonstracija. Če vam nekdo dejansko pokaže, kako nekaj narediti, si boste zapomnili bistveno več, kot če boste samo prebrali ali gledali na videu. Zato so seveda inštrukcije tako dober posel. Če najdete mentorja, tutorja ali trenerja, ki vam pokaže kako nekaj narediti, boste zagotovo povečali svojo kompetentnost.

Zaradi učinkovitosti demonstracije, kako nekaj narediti, smo bili deležni tudi razcveta mentorstva kot načina pomoči pri večanju kompetentnosti, ki ima bistveno večje rezultate kot svetovanje. Z mentorstvom nekomu pokažeš, kako se nekaj naredi, nato pa ga na lep način “prisiliš”, da to ponavlja tudi sam.

AKTIVNE METODE

Aktivne metode so bistveno bolj učinkovite od pasivnih metod. Vsaka od aktivnih metod je vsaj petkrat bolj učinkovita, kot na primer branje. Sicer so aktivne metode nekoliko težje, vendar rezultat na koncu toliko boljši.

(5) Diskusija v skupini: 50% – V intelektualni diskusiji moramo zavzeti svoje stališče. Preden zavzamemo svoje stališče, moramo to oblikovati. Ob tem moramo veliko razmišljati. Naša stališča spodbijajo drugi  z lastnimi argumenti. O tem moramo razmisliti, aplicirati na svoje izkušnje ter po potrebni spremeniti svoja stališča. Namreč obstaja neka velika vrzel med našim izkustvom in tem, da vzamemo besede drugih, ki naj bi bili avtoritete, kot bolj pravilne. V diskusiji pa težko pride do tega scenarija, razen če nismo pasivni akter. Zato so diskusije izjemno učinkoviti način učenja, sploh če imajo člani skupine povsem drugačna izkustva v svojem življenju.

(6) Izkustvo v realnem življenju: 75% – Na tej točki velja ponoviti dejstvo, da se ene tona teorije ne da primerjati s ščepcem izkustva. Izkušnje v realnem življenju so daleč najhitrejša pot, da se učimo in dvigujemo svojo kompetentnost. To, da se vržemo v vodo in začnemo delati. Obenem pa se učimo še na druge načine. Nič ni bolj učinkovitega kot to, da se proaktivno lotimo akcije.

(7) Učenje drugih: 90% –  Največ pa se naučimo, ko začnemo učiti druge. Ko enkrat sami predavamo ali pišemo na primer knjige, mogoče celo blog, se največ naučimo in si največ zapomnimo. To predvsem, ko govorimo o znanju. Veščine pa še vseeno lahko razvijemo zgolj na podlagi izkustva. Lahko izvedemo nešteto predavanj na temo vodenja, pa nam to nič ne pomaga, če sami nikoli nismo bili v vlogi vodje. Res pa je, da z učenjem drugih najhitreje reporgramiramo lastno podzavest in se tako hitreje podamo na pot izkustva.

Delitev na posamezne metode, predvsem aktivne in pasivne, pa nas ne sme pripeljati do tega, da se učimo zgolj na en sam način. Daleč največji učinek pri večanju kompetentnosti dosežemo, če se učimo s kombinacijo več navedenih metod, tako pasivnih kot tudi aktivnih. Enkrat nam bolj ustreza ena metoda, drugič druga. Različnih stvari se lahko naučimo na različne načine. S povezovanjem, ponavljanjem, na koncu pa preverjanjem z lastnim izkustvom v realnosti lahko tako močno povečamo svojo kompetentnost.

Ste naložba z največjimi potencialnimi donosi na tem svetu. Zato investirajte vase. In obenem uživajte v dvigovanju svojih sposobnosti. Več kot znaš, več veljaš.