Trije pogledi na delo, ki vplivajo na uspeh

Nič na svetu se ne premakne samo od sebe. Lahko še tako strastno razpravljamo o čemer koli, dokler ni akcije, stvari ostanejo na mestu. Tudi po sami definiciji je delo premagovanje sile na poti. Ideja dela torej je, da zavestno uporabljamo telesno ali duševno energijo, z namenom da nekaj ustvarimo ali pa recimo na enem nivoju nižje za pridobivanje materialnih dobrin. Tisti, ki delajo, spreminjajo svet.

Zgolj trdo delo pa še ne zagotavlja uspeha. Če se v življenju posvetimo zgolj trdemu delu, lahko celo nazadujemo, ker se osebnostno ne razvijamo. Za uspešno kariero je torej potrebno razumeti še dva višja nivoja načina delovanja. Ko razumemo vse tri nivoje, lahko zgradimo uspešno kariero in dosežemo najvišji nivo samoaktualizacije. Te trije nivoji so:

(Časovno) trdo delo (Working Hard) – Najprej je tukaj res trdo delo, kar pomeni, da je za uspeh potrebno delati veliko. Najprej iz časovnega vidika. Vsi uspešni ljudje iz tega vidika delajo več kot drugi. Lahko zato, ker jih to veseli, lahko zaradi odvisnosti, lahko zato ker enostavno morajo. Ne glede na razlog, če želite biti uspešni, morate biti na delovnem mestu pred drugimi in oditi med zadnjimi. Vsaka ura več na dan se skozi čas akumulira in prinaša bistveno večje rezultate. Podobno, kot pri obrestno obrestnem računu. Seveda to ne sme biti za ceno kakovosti drugih življenjskih področij, a to ni predmet te objave.

Potem je tukaj produktivno delo, ki je še del trdega dela. V osemurnem delavniku povprečna oseba efektivno dela okoli tri do štiri ure. Ostalo so pogovori, internet in druge vrste zapravljanja časa. Velik prispevek k višjemu skupnemu outputu ima ravno produktivnost, se pravi koliko naredi posameznik v času, ko je na delovnem mestu. Če želite biti uspešni, morate biti seveda produktivni. Za produktivnost pa je ključna ena zadeva: Osredotočenost!

Če delamo trdo, časovno delamo več kot drugi in v tem času naredimo še več.

Kompleksno delo (Hard Work) – Lahko delamo veliko in smo bolj produktivni kot drugi. Toda to še ne pomeni, da bomo uspešni. Lahko delamo slabo plačano fizično delo, naredimo hitreje in delamo več, vendar je zgornja meja uspeha še vedno zelo omejena. Če se posvetimo zgolj komponenti trdega dela je malo možnosti, da bomo res uspešni.

Moramo na nivo višje, to je kompleksnost dela. S časoma namreč pridemo v cono udobja pri stvareh, ki jih počnemo. Postanejo nam domače, vsakdanje, lahke. Takrat je čas, za korak višje. Stremeti moramo k temu, da nam je delo, ki ga opravljamo izziv in je vedno bolj zahtevno. Enostavno moraš iti po stopničkah na vedno bolj zahtevne in kompleksne projekte. Kompleksnost projekta mora biti vedno nekoliko bolj zahtevno kot so naše osebne kompetence.

Če pri delu pridobivamo nova znanja in veščine pomeni, da počnemo kompleksno delo, ki omogoča razvoj in napredovanje naši karieri. Postajamo vedno bolj kompetentni.

Pametno delo (Smart Work) – Na koncu je tu še pametno delo. To pa je najtežja komponenta. S trdim in kompleksnim delom lahko postanemo učinkoviti in uspešni, vendar pa samo s pametnim delom lahko postanemo prebojniki. Na tem nivoju torej ne govorimo več o tem, da smo zgolj učinkoviti pri ponavljanju določenih vzorcev, vendar da v začetku sploh pravilno izberemo področje, kjer bomo vlagali energijo ter nato oblikujemo vzorce, ki nas bodo najhitreje pripeljali do rezultata. Nato pa šele te vzorce ponavljamo čim večkrat, čim dalj časa, na vedno bolj zahtevnem nivoju.

Nazadnje pa so tukaj še: Čas za brušenje žage, počitek in uživanje življenja. Brez teh treh elementov, so tudi vse tri vrste dela brez pomena.