To je v moji naravi

Obstaja zelo lepa prilika, ki gre nekako takole:

Škorpijon se je odločil, da gre na daljši izlet po pokrajini. Kmalu je prišel do reke in ker škorpijon na zna plavati, mu ni preostalo drugega, kot da se obrne in gre nazaj domov. V tistem trenutku pa je mimo prišla dobra plavalka žaba. Škorpijon jo je prosil, če mu lahko pomaga in ga ponese čez reko.

Žaba se je ustrašila, saj sta naravna sovražnika in odgovorila, da kako naj mu pomaga, če jo bo škorpijon pičil in ubil. Škorpijon ji je zagotovil, v želji da prečka reko, da nikakor ne, saj bi mu žaba pomagala. Njegove hvaležnosti pa ne bi mogel izkazati s smrtjo. Tako jo je pregovoril, da mu pomaga.

Žaba je prijazno sprejela škorpijona na svoj hrbet. A že v naslednjem trenutku jo je škorpijon pičil. Razočarana žaba ga je vprašala, čemu, saj bosta sedaj oba umrla. Žaba od strupenega pika, škorpijon v deroči reki, ker ne zna plavati. Škorpijon ni niti počakal, da bi prečkala reko in bi sam preživel. Škorpijon pa je žabi odgovoril: »Ne morem si pomagati, to je v moji naravi.«

Velikokrat je ta prilika povezana z vojnimi odločitvami in zapornikovo dilemo. Sam pa bi izpostavil dva povezana, a vseeno nekoliko drugačna pogleda na to priliko, saj nam lahko pomaga bolje razumeti sebe. Namreč velikokrat ljudje sebe vidimo kot žabo in druge kot škorpijona. V resnici pa vsi nastopamo v življenju v prav obeh vlogah.

Prvo spoznanje na to priliko se navezuje na to, da smo živali in smo ljudje in smo duhovna bitja. Zanikati žival, ki je del nas, je enako, kot če bi zanikali del sebe. Prav tako zanikati človeka in vseh psiholoških mehanizmov povezanih z delovanjem možganov pomeni zgolj še večje zanikanje samega sebe. Ne glede na to, kako duhovno smo razviti, še vedno ostajamo tudi žival in tudi človek.

Najbolj nazoren primer je zanikanje in potlačevanje spolne energije, sploh v verski praksi. Vsekakor je moč spolno energijo transformirati, kar je zahtevna veščina in praksa predvsem taoistov. Zatirati pa je ni možno. Če jo zatiramo, se ta izrazi v izkrivljenih oblikah, kar običajno vodi v grozodejstva.

Zato je nujno, da sprejemamo sebe v celoti ter vse, kar je v naši naravi, tako živalski, kot tudi človeški. Sprejeti moramo tudi tisti del naše narave, ki je škorpijonska. Šele, ko to sprejmemo, se osvobodimo in lahko stopimo na pot transformacije. Bližnjic pri tem ni. Vse, kar pa zanikamo in skušamo s silo potlačiti, zrase v nas in se izkrivi. Če želimo škorpijona na silo izkoreniniti, ta zgolj dobiva na moči.

Druga pomembna prilika te zgodbe pa je, da moramo tako kot svojo naravo, sprejemati tudi naravo drugih ljudi. Vsak ima svojo škorpijonsko naravo na kakšnem izmed področij življenja. Šele ko to naravo sprejmemo pri drugih, lahko stopimo na pot transformacije odnosa. Če želimo naravo drugih spremeniti, to naravo doživljamo zgolj še bolj intenzivno. Ko pa to sprejmemo in spremenimo sebe, lahko pričnemo s konstruktivnim pristopom in k boljšemu delovanju. To lahko pomeni od tega, da odnos zdravimo z ljubeznijo, do tega, da odkorakamo. V vsakem primeru pa je ključ v brezpogojni ljubezni.

Pot transformacije skozi škorpijonsko naravo pa ni enostavna. Zahteva izjemno veliko truda, dela na sebi, discipline in vaje. Ljubezni ter razumevanja. Če pogledamo celotno človeštvo je v nekaj tisoč letih s tega vidika komaj kaj napredovalo. In v teh nekaj tisoč letih je le nekaj posameznikov uspelo, da so transformirali svojo živalsko in človeško raven v popolno univerzalno ljubezen.

Zato sprejmite škorpijonsko naravo v sebi in v drugih. Pa naj gre to za področje denarja, razmerij, razmišljanja ali česar koli drugega. Nato pa postopoma pričnite s transformacijo. Najprej z znanjem, nato z identifikacijo destruktivnih vzorcev, odkrivanja vzroka ter nato z odpravljanjem nasilnih  kompenzacij za ranjen ego in pomanjkanje ljubezni.

Če vi napredujete, napreduje celotno človeštvo. Če napreduje celotno človeštvo, vi napredujete. Potrebno bo kar nekaj časa, da bo šlo človeštvo preko svoje škorpijonske narave. Vprašanje, če sploh kdaj. Vendar ne smemo pozabiti, da je zunanjost odraz naše notranjosti. Tako je vsaka zunanja škorpijonska narava, pri ljudeh, ki nas obkrožajo, v bistvu del naše notranje škorpijonske narave.

Ko pa enkrat uspešno transformiramo svojo škorpijonsko naravo, transformiramo tudi škorpijonsko naravo pri vseh ljudeh, ki nas obkrožajo. Verjetno z ustrezno filtracijo v subjektivni realnosti.