Tiranija izbire

Čeprav več možnosti pomeni več svobode in boljšo pozicijo posameznika, ker ima na voljo več alternativ, slej kot prej pridemo do točke, ko se prednost večje izbire sprevrže v slabost. To so dokazali tudi psihologi na enostavnem primeru. Če ima posameznik manj možnosti izbire izdelkov, na primer v meniju restavracije, se bo hitreje in lažje odločil, kot če je meni s ponudbo daljši. Ta pojav je zagotvo lahko enostavno opazil vsak od nas; najtežje se je odločiti, če smo prvič v restavraciji in ima ta nekaj strani dolg meni z neskončno možnosti.

Problem prevelike izbire je torej povsem jasen. Težje se odločimo. To pomeni več razmišljanja, zapravljanja več časa in več beljenja glave s tem, kako bi bilo, če bi izbrali neko drugo alternativo. Ena najslabših situacij je, ko zapravljamo čas s tem, da se ne moremo odločiti. Večja izbira tako pomeni tudi večjo odgovornost, saj moramo sprejeti odločitev v bolj kompleksni situaciji.

Živimo v časih, ko imamo za vsako področje možnost skoraj neskončne izbire. Ni več na voljo zgolj ene vere, enega pokojninskega sklada, ene obleke izjemoma mogoče v različnih barvah, enega mleka in ene vrste kruha (mogoče le belega in črnega), enega pralnega praška in ene čokolade. Še malo pa ne bo več niti zgolj samo enega planeta, kjer lahko preživimo počitnice.

Svet se je praktično čez noč globaliziral in na voljo so nam produkti iz vsega sveta, z različnimi kulturnimi, geografskimi, naravnimi ter drugimi ozadji. Izbira je praktično neskončna. Če gremo v supermarket lahko za vsak produkt izbiramo med desetinami opcijami, medtem, ko nas reklamni plakati prepričujejo za vsak produkt, da je daleč najboljši.

Tako pridemo do koncepta tiranije izbire. Dobesedno tiranije. Če bi na koncu življenja sešteli vse trenutke, ko se zgolj odločamo med podobnimi produkti, ki jih potrebujemo, bi verjetno prišli do več mesecev, če ne let. Toliko alternativ imamo na voljo, med katerimi se moramo odločiti, da smo na koncu že povsem zmedeni.

Tiranija izbire pa se ne konča zgolj pri produktih. Nadaljuje se tudi pri širjenju kakovostnih informacij in na mnogih drugih področjih. Dober primer so na primer diete. Če se malce poglobite v različne diete boste kaj kmalu opazili, da za prav vsako živilo lahko najdete na desetine znanstvenih (!) raziskav, zakaj je to živilo dobro in zakaj ne. Izjema so mogoče le sladkarije. Vendar na posamezniku je velika odgovornost, da se v poplavi nasprotujočih si informacij, marketinških ali znanstveno podprtih, odloči med vsemi temi alternativami, kako bo živel življenje.

V tiraniji izbire je zato pomembno zgolj eno. To, da natančno vemo, kaj si želimo v življenju. Uspešno lahko krmarimo življenje zgolj z lastno trdno hrbtenico in jasno vizijo. Z drugimi besedami potrebujemo močan psihološki kapital.

Če v tiraniji izbire ne sledimo svojim ciljem, sledimo ciljem vseh drugih, ki nas s svojo alternativno najbolj prepričajo. Tako živimo na avtopilotu, ki je zmes sugestivnih sporočil o nakupu izdelkov. Tudi, ko po neodločnosti sprejmemo odločitve, nismo prepričani, če smo se prav odločili. Dvakrat zapravljeni trenutki življenja. Saj so nenazadnje vse alternative podobno agresivno oglaševane, izdelki pa so si bolj ali manj podobni. Veliko več vrednosti ima življenje, če ga napolnimo z ljubeznijo (do narave, ljudi, živali ipd.), kot pa če zapravljamo svoj čas v tiraniji izbire. Prvi korak k temu je, da se znebite multimedijskega prikazovalnika oglasov (televizije).

Danes morate veliko bolj, kot kdajkoli v zgodovini, točno vedeti, kaj želite v vašem življenju. Pozitivna stran vsega je, da je danes možno živeti tako, kot si želite. Prvič v zgodovini. Samo vi. Vendar si morate vzeti dovolj časa zase, se povezati s svojim bistvom, nato pa imeti jasno vizijo življenja. Ko vam to uspe, ugotovite, da živimo res v izjemnih časih.