Svoboda pomeni odgovornost

Velikokrat lahko slišimo, da večja svoboda pomeni tudi večjo odgovornost. Vendar se redko poglobimo v resnični pomen, kako sta svoboda ter odgovornost povezani. Še nedolgo nazaj bi svobodo lahko definirali (po SSKJ) kot to, da so ljudje podrejeni samo zakonom in ne samovoljni oblasti koga drugega. Na primer zapor je tipičen primer omejevanja svobode. Če pozabimo na zapor, pa danes svoboda pomeni povsem nekaj drugega. Definicijo lahko najdemo tudi v SSKJ, pod drugo zaporedno številko, in sicer pravi, da svoboda pomeni stanje, ko človek lahko izbira in se odloča po lastni volji. Torej več kot imamo možnosti, več, kot imamo izbire, bolj svobodni smo.

V preteklih sistemih organizacije človeštva je bila svoboda z vidika možnosti izbire zelo omejena. Družinska tradicija je bila odgovorna za poklic posameznika (vitez, kmet, obrtnik, trgovec,…), doma vzgojena živina za polne trebuhe, trgovec z eno samo vrsto določene dobrine za neko minimalno kakovost življenja, lokalna cerkev za vrednote in dušo, starši za partnerja, za vse ostalo pa je bila bolj ali manj odgovorna država v najširšem smislu. Tako je bil le majhen del usode posameznika odvisen od njegovih lastnih odločitev. Le res minimalni del prebivalstva, z modro krvjo je imelo nekoliko več izbire. Vendar še vedno zelo omejeno, če malo karikiram, tudi oni so imeli samo eno vrsto praška.

Danes se je situacija, po informacijski revoluciji, kjer ni več tako velike asimetrije informacij in z razvojem potrošniške družbe, povsem spremenila. Možnost izbire je praktično neskončna, od najbolj banalnih stvari, kot je na desetine različnih vrst pralnega praška, do najbolj kompleksnih in globokih odločitev, kot je na primer ali boš v življenju ateist, budist, kristjan, musliman ipd. Poročiš se lahko s komer želiš, poklic lahko izbereš ne glede na družinsko tradicijo. To je jasno vidno tudi pri tem, da ima večina družinskih podjetji problem pri nasledstvu, ker bodo otroci pač počeli nekaj drugega. In še bi lahko naštevali.

Imamo neskončno možnost izbire, to pa pomeni, veliko svobode. Na tej točki pa pridemo tudi do odgovornosti, čeprav se je sploh ne zavedamo. Včasih je nekdo drug določil, kaj boš po poklicu. Če ti to ni bilo všeč, ali če to ni bil dober posel, potem je bil za to kriv ta nekdo, ki je imel moč nad odločitvijo. V tem primeru si lahko pokazal na nekoga drugega, na krivca. Breme odgovornosti ni bilo v roki posameznika.

Danes pa je ta odločitev, in še vrsta drugih, mnogo težjih odločitev, v roki vsakega posameznika. Odločiti se morate od tega, kateri dieti boste sledili; do poklica, ki ga boste izbrali; borznika, ki bo upravljal vaše premoženje; kraja, kamor boste šli na naslednje počitnice; potem pa še izbrati zdravnika, ki mu boste zaupali vaše zdravje; telefon, ki ga boste uporabljali; osebo s katero se boste poročili; avto, ki ga boste vozili; inštitucija, ki ji boste zaupali vašo pokojnino ipd. Lista je neskončna.

Z neskončno listo stvari, za katere moramo sprejeti odločitev in neskončno izbiro znotraj vsake posamezne stvari pa življenje postaja izjemno kompleksno. Breme odgovornosti pa vse večje in večje. Čeprav se počutimo izjemno dobro ob vsej tej izbiri, ki jo imamo, bodo vedno trenutki, ko bomo naredili napačno odločitev, kupili napačen produkt, izbrali napačno vero ipd. In posledično bodo ljudje, ki bodo zaradi boljših odločitev imeli višjo kakovost življenja. In spraševali se bomo zakaj in kako je to možno, ko pa so bili prodajni letaki tako prepričljivi.

Vendar breme odgovornosti bo še vedno na nas. Sami smo sprejeli odločitev. Nihče nas ni prisili, da nekaj postanemo, kupimo ali komu naj verjamemo. Povsem sami smo odgovorni za naše odločitve ter naše življenje. Tako svoboda, ki prihaja iz naslova možnosti izbire, prinaša tudi izjemno veliko odgovornost. V današnjem svetu smo sami odgovorni za svoje življenje in nihče drug.

Temu bi lahko rekli sistem “sestavi si življenje sam”. Žal pa je tako, da bi ljudje radi imeli svobodo brez odgovornosti. Vendar to ni možno. Včasih je bilo breme odgovornosti v rokah nekoga drugega, vendar so se ljudje počutili ujeti v lastnem življenju, če jim to pač ni bilo všeč. Danes je vsak praktično nepopisan list in lahko postane kar želi, kupi kar vidi v okviru svojih zmožnosti, ob tem pa nosi odgovornost in celotno breme množice odločitev, ki jih mora sprejeti.

Osnovni vir, ki si ga tako globoko in silno želijo ljudje iz do sedaj navedenih razlogov je denar. Namreč ravno z denarjem si lahko kupimo veliko novih možnosti. Mnogi denar zato povezujejo s svobodo. Redko pa vidijo tudi odgovornost, ki jo prinaša več te svobode. Poleg varnosti in želje po uživanju je možnost izbire, ki vodi v svobodo eden izmed glavnih razlogov, zakaj želijo imeti ljudje veliko denarja. Vendar, ker je pri tem zamegljena odgovornost, se večina loterijskih zadetkov konča z ločitvami, alkoholizmom in duhovno revnim življenjem.

Nekateri, ki imajo nekoliko bolj dolgoročni pogled, ne hrepenijo toliko za denarjem, kot za notranjimi viri, ki zagotavljajo, da lahko vedno ustvariš vire, kot so denar ter druge materialne dobrine  in v “pol-zunanje” vire, kot je na primer diploma najboljših univerz, ki prav tako vodi k lažjemu ustvarjanju zunanjih virov. Tako nekateri analitiki ne vidijo največjega precepa med bogatimi in revnimi, temveč med izobraženimi in neizobraženimi.

Odgovornost, ki izhaja iz množice izbire pa se ne konča zgolj pri individualni odgovornosti. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo ima vpliv tudi na našo okolico. Na ljudi, ki nas obkrožajo in še bolj na tiste, ki nam veliko pomenijo. Zgled smo svojim otrokom, nekaterim sodelavcem ter drugim v naših socialnih krogih. Če pogledamo še dlje, naše odločite vplivajo kar na razvoj celotnega človeštva. Če s svojimi odločitvami škodujemo sebi ali drugim, ustvarjamo pol negativne energije, ki se začne večati.

Večja svoboda tako ne pomeni le večje odgovornosti za lastna naša življenja, vendar za celotno človeštvo. Bolj, kot ste rojeni pod srečno zvezdo in več kot ustvarite v življenju, bolj ste odgovorni za celotno človeštvo. Žal pa to svobodo večjih možnosti izbire trenutno bolj izkoriščamo, kot da bi jo cenili, kaj šele smiselno delili. Namesto, da bi o tej svobodi razmišljali kot o odgovornosti, o njej razmišljamo zgolj kot o pravici, ki jo vodi želja po kratkoročnem užitku. Zato je glavni hobi zahodnega sveta ravno nakupovanje ter druge oblike hedonizma. Odgovornost, ki jo prinaša množica izbire raje ohromimo s kratkoročnim zadevanjem z nakupovanjem.

Tako ne gledamo na to, da bi zunanji svet oblikovali po našem notranjem bistvu, vendar oblikujemo naš notranji svet na podlagi kupljenih produktov, v katere so nas prepričale marketinške kampanje. S tem pa, tako je – naša svoboda zopet postaja vse bolj omejena. Avtoritete, ki so včasih vladale določenemu segmentu življenja (duhovnik, zdravnik, fevdalec..) zamenjujejo blagovne znamke. Ravno blagovne znamke so tiste, ki jih poveličujemo in sicer iz enega samega razloga – s pomočjo logotipa lahko definiramo naš notranji svet, našo identiteto.

Rešitev je seveda enostavna. Samo z distance moramo pogledati na potrošniški svet. Dvig raven zavesti je nujen, da lahko uvidimo svobodo, ki nam jo svet neskončne izbire ponuja, a obenem tudi past potrošništva, ker ljudje ne želimo prevzeti odgovornosti za svoje življenje. Obenem pa se moramo zavedati, da odgovornost, ki jo imamo presega zgolj individualno odgovornost, vendar da je vsak posameznik odgovoren tudi za razvoj družbe.

Človeštvo mora stremeti k temu, da bo svobodo izbire omogočilo vsem zemljanom. Prepad med bogatimi in revnimi, izobraženimi ter neizobraženimi je potrebno zmanjševati. Kot drugo pa se moramo vsi zavedati, da svoboda možnosti izbire pomeni veliko odgovornost, ki lahko vodi v polno življenje. Namreč omamljanje s kreditno kartico se na neki točki tako ali drugače konča.