Svetovalci, mentorji in zunanji strokovni sodelavci

Svetovanje je po SSKJ definirano kot izražanje svojega mnenja o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela. Ljudje po naravi izredno radi delimo svoja mnenja, saj s tem pridobimo neko odobravanje in spoštovanje, nekaj po čemer vsi hrepenimo globoko v sebi. Zato se je panoga svetovanja izjemno razvija, je pa vprašanje, kdaj res potrebujemo svetovalca, še bolj pa kdo so primerni svetovalci.

Najprej si poglejmo, zakaj so svetovalci res potrebni oziroma, kaj je največja dodana vrednost svetovanja, ne glede na področje, tako na osebnem, kot tudi poslovnem področju. Najprej je tu problem izkrivljenega modela subjektivne realnosti. Vsak od nas individualno gleda na svet in si ga interpretira glede na lastni zemljevid. Ta zemljevid se ukrivlja iz različnih razlogov (posploševanje ipd.).

Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se subjektivni model realnosti izkrivlja so naša negativna (tudi pozitivna) čustva. Kot je opisano v definiciji SSKJ gre za podajanje mnenja v neprijetnem položaju. V takšnem položaju se znajde vsak od nas (zmanjšanje prodaje, problemi v razmerju ipd.) in takrat nas prežamejo določena čustva.

Močna čustva povzročijo to, da se izkrivi naš pogled na svet. Na primer, če postanemo izjemno jezni, reagiramo impulzivno in ne več premišljeno. Odločitev ne sprejemamo racionalno, vendar na podlagi izkrivljenega modela realnosti. To pa pomeni, da po vsej verjetni sprejemajo odločitve, ki nas ne bodo peljale bližje rešitvi, temveč še v večje probleme.

Se pravi naloga svetovalca je, da nevtralizira naša čustva in nam čim bolj objektivno predstavi, kako posamezne odločitve vplivajo na spremembo našega stališča. Prepričati nas mora, da ne reagiramo impulzivno, temveč na podlagi racionalnih dejstev. Čeprav je velikokrat to najtežji del svetovanja, je najpomembnejši.

Naslednje pomembno dejstvo je, da ima običajno svetovalec določeno specifično znanje. To znanje je lahko teoretično, lahko praktično, ali pa kombinacija obojega. Seveda je takoj jasno, da je ključno predvsem praktično znanje. V praktičnem znanju je prava moč.

Znanje v tem primeru pomeni izurjenost za določeno dejanje. Se pravi nekdo je bil že velikokrat v takšni situaciji ter jo uspešno razrešil in s tem dvignil svojo raven zavesti in lahko drugim s svojim znanjem pomaga pri sprejetju pravih odločitev. Bolj kot nekdo obvladuje neko situacijo, boljši svetovalec je lahko.

Tukaj pridemo do dejstva, da je izjemno velik razkorak med teorijo in prakso. Nekdo lahko neštetokrat prebere, kako vroč je ogenj, vendar dokler se sam ne bo dotaknil plamena, ne bo vedel, kaj pomeni, da te roka peče. Gremo korak naprej. Tudi ko vemo, kako peče, lahko drugim svetujemo, da zadeva preveč peče, pa vprašanje če bodo poslušali. Vsak sam mora poskusiti, kako vroč je ogenj, da verjame. Lahko pa razvijemo znanje, če smo sami prejeli že neštetokrat za ogenj, kako omiliti bolečine, poškodbe in priti čim prej do okrevanja. To pa je pomembno znanje za svetovanje.

Tretja pomembna dodane vrednost je, da ima svetovalec drugačen pogled in drugačno perspektivo na situacijo. Ta pa poda nove podatke za sprejemanje boljših odločitev. To pomeni, da se lahko rodijo boljše ideje, nove rešitve. Več glav več ve, z različnimi mnenji pa pridemo do novih in boljših rešitev.

Izjemno velik problem nastane, ko postanemo toliko prepričano sami vase, da nas preleti ideja, da ne potrebujemo drugih ljudi za pomoč pri naši rasti, razvoju in sprejemanju odločitev. Nihče ne more uspeti sam in mreža ljudi, ki nas podpirajo in nam pomagajo je ključnega pomena pri tem, kako uspešno bomo krmarili skozi življenje.

Naslednja pomembna dodana vrednosti je razumevanje in moralna podpora. Vsak od nas izjemno dobro ve, kako prijetno je, ko nas nekaj muči, pa končno najdemo nekoga, ki nas razume, ki je šel čez enako kot mi sami. Takrat je podpora najboljša, kar jo lahko dobimo. Izjemno velika razlika je, če nas posluša nekdo, ki je doživel enako situacijo, kot smo jo sami in kdor koli drug.

Torej pomembna veščina svetovanja je, da zna svetovalec poslušati ter se vživeti v kožo drugega. To pa lahko veliko bolje stori, če je, kot omenjeno, enako doživel na svoji koži. Na vrhu vsega je, da svetovalec nikoli ne sme obsojati ali kako drugače pristopiti k situaciji vendar ravno obratno, ključna je kreativna energija, pozitivne misli in konstruktivna debata.

Na zadnje je tukaj še mentoriranje in treniranje. Vsi dobro vemo, da se ljudje težkih stvari izjemno neradi lotimo. Lahko dobimo odličen nasvet, se z njim povsem strinjamo, pa se še vseeno ne lotimo zadev. Zato je ključno predvsem to, da je naš svetovalec tudi naš trener. To pomeni, da nas na nek način, ne glede na to, kako težko je, prepriča, da izvedemo določene aktivnosti, ki jih nekako nebi. Nam pokaže, kako naj to naredimo. Nas vodi skozi proces in še bi lahko naštevali.

Čisto na koncu pa je pomembno, da vsak svetovalec spoštuje našo odločitev. Mi smo na koncu tisti, ki se odločimo, naloga svetovalca je, da nam svetuje, pove svoje mnenje, nas mogoče celo trenira, na koncu pa smo mi sami tisti, ki sprejmemo odločitev- Če je svetovanje pripeljalo do tega, da sprejmemo boljše odločitve danes, za naše življenje, podjetje, skupnost ali kar koli že jutri, je bil cilj dosežen. Če ne mogoče še ni čas zato ali obstaja kakšen drug razlog.

Na podlagi naštetih dodanih vrednosti pridemo do treh vrst svetovalcev:

Najprej so tu zunanji strokovni sodelavci. Teh se moramo izogibati na vse pretege, kolikor je le mogoče. So ljudje, ki nam svetujejo zaradi svojega ega, velikokrat pa nas skušajo obdržati na mestu, predvsem zaradi lastnih strahov. Lahko jih najdemo med prijatelji, sorodniki, v nekaterih primerih celo v partnerstvu.

Gre za osebe, ki se stvari o kateri nam svetujejo niso nikoli lotili, ne poznajo področja in podajajo le neka splošna mnenja. Velikokrat se celo bojijo, da bi mi začeli dosegati svoje sanje, ki jih sami nikoli ne. Je pa povsem v nasprotju z načeli, da nam svetuje nekdo, ki se sam nikoli ni lotil zadeve ali jih ne izvaja.

V podjetništvu je takšnih primerov veliko. Večina podjetnikov mora prepričati najprej svojega partnerja, mamo, očeta, babico, računovodjo in ne vem še koga, da se lahko loti uresničevanja svojih sanj. Takoj pridejo nasveti, kot so, raje si dobi varno in dobro plačano službo, veš koliko podjetij propade, zagotovo ti ne bo uspelo ipd.

Mogoče res ne bo nekomu uspelo. Mogoče ne v prvo. Mogoče ne v drugo. Mogoče nikoli. Ampak človek je vsak poskusil. Soočil se je s svojo negotovostjo, tvegal, dal na kocko vse, da doseže svoje sanje. Na koncu je to edino, kar šteje, edino pomembno. Ves denar, materialne dobrine, vsi odnosi, naše telo, vse bo ostalo tukaj na zemlji. Edino kar lahko šteje je, kaj smo naredili za čas našega življenja, kaj smo se naučili, kaj poskusili ipd. Če bi upoštevali vse nasvete tovrstnih svetovalcev bi verjetno celotno življenje preživeli pred televizijo.

Zato je izjemno pomembno, da se tovrstnih svetovalcev izogibamo, ne upoštevamo njihovega mnenja, ali še več, jih skušamo prepričati, da se sami lotijo sledenja svojim sanjam. Je pa svet prežet z nejevernimi Tomaži, ki samo čakajo na trenutek, ko bodo izrekli tisti slavni stavek: »Saj sem ti rekel.«. Ampak komu mar.

Druga stopnja so svetovalci. To so posamezniki, ki imajo že veliko boljše namene. Običajno imajo veliko znanja s področja teorije in tudi nekaj izkušenj. Svetovalci so lahko generalisti, se pravi, da imajo neka splošna znanja v določenem sektorju, ali pa specialisti, se pravi, da so resnično ozko usmerjeni.

Svetovalcev na trgu je ogromno. Kakovost je odvisna predvsem od tem, koliko praktičnih izkušenj ima nekdo v primerjavi s teoretično podlago ter seveda kakšna je ta teoretična podlaga. Na žalost je na trgu izjemno veliko svetovalcev predvsem na podlagi teoretičnega znanja. Vendar kako lahko nekdo svetuje o nečemu, česar sam ni nikoli izkusil. Prebrati 10 knjig o vzgoji otroka ni noben problem, uspešno vzgojiti otroka pa je povsem drugi nivo.

Če ima svetovalec praktične izkušnje, je vsekakor lahko izjemna dodana vrednost. V primeru, da gre za izkušenega, pravega svetovalca doda vse navedene vrednosti, le to ne, da nas trenira. Kljub temu nam na ta način lahko bistveno pomaga pri kakovosti odločitev.

Na vrhu pa so mentorji. Značilnost mentorjev je, da imajo predvsem praktične izkušnje. Z njimi razvijemo določen odnos in nam pomagajo doseči cilje. Širše razumejo situacijo, se nam bolj posvetijo, predvsem pa skušajo poskrbeti, da dejansko izvedemo določene aktivnosti. Na primer svetovalec nam poda mnenje, kako lahko izboljšamo svoj javni nastop, mentor oziroma trener pa dela z nami dokler dejansko ne izboljšamo svojega javnega nastopa. Seveda so običajno mentorji dražji, vendar je dodana vrednost lahko bistveno večja.

V življenju vedno potrebujemo svetovalce in bistveno je, da se obkrožimo s pravimi svetovalci ter mentorji, obenem pa ignoriramo zunanje strokovne svetovalce. Ključno je tudi to, da neprestano ugotavljamo, ali nam svetovalec resnično želi najboljše, ali ima mogoče kakšne probleme z lastno vrednostjo in nas začenja zavirati. Namreč v različnih obdobjih življenja potrebujemo svetovalce na različnih nivojih, tako poslovno, kot tudi osebno. Tako da moramo biti previdni pri izbiri svetovalcev, nikoli pa ne smemo postati preveč prepričani vase in v to, da pomoči sploh ne potrebujemo.