Stvari, ki niso v ravnovesju, so že v naprej obsojene na propad

Čez okoli 17 ur odpotujem za pet tednov v ZDA (Silicon Valley in širša okolica) na strokovno ekskurzijo po visokotehnoloških podjetjih, skupaj s petnajstimi absolventi Fakultete za računalništvo in informatiko. Seveda sem nad obiskom območja, ki je osrčje svetovnega tehnološkega razvoja nadvse navdušen, ampak ekskurzija finančno niti ni tako majhen zalogaj, še posebno, če se upošteva tudi oportunitetni strošek. Poleg finančne intenzivnosti pa si je dober mesec odsotnosti relativno težko privoščiti zaradi vseh odgovornosti. To pa pomeni, da je moralo biti pred odhodom narejenega še veliko več, kot če tega odhoda ne bi bilo.

Torej ekskurzija je zahtevala, da sem bil zadnje štiri mesece povsem izven ravnovesja, saj je bil glavni fokus narediti čim več aktivnosti, da bodo posledice na delovnih odgovornostih čim manjše in zaslužiti čim več denarja, da bo odhod sploh mogoč. Seveda sem se za neravnovesje odločil povsem zavestno, kljub temu pa danes po štirih mesecih dodobra občutim vse negativne strani tovrstnega stanja. Vse te negativne strani močno potrjujejo teorijo taoistov, ki pravi, da so vse stvari, ki niso v ravnovesju, dolgoročno obsojene na propad. Seveda je teorija veliko bolj obširna, vendar bom o tem razglabljal v eni izmed naslednjih objav, tokrat bi se osredotočil predvsem na dolgoročne negativne posledice, s katerimi se moramo soočiti, če naše življenje ni v ravnovesju.

Še pred tem pa bi skušal definirati, kaj to pomeni, da nismo v ravnovesju. Poznamo več življenjskih področij, kot so na primer, zdravje, partnerstvo in družina, odnosi, kariera, denar ter osebna in duhovna rast. Različna področja zahtevajo različno stopnjo pozornosti, ponavadi pa je za uspeh in osebno srečo kritično že to, če zanemarimo samo eno področje. Na kratki rok je seveda nemogoče, da bi bila vsa področja v ravnovesju, saj je na primer včasih potrebno nekoliko več delati v službi, včasih pa imamo nekaj več prostega časa, ki ga različno alociramo. Na dolgi rok (mesec ali več) pa je nujno, da so vsa področja v nekem sorazmernem ravnovesju. Največji problem nastane predvsem takrat, ko eno področje povsem zanemarimo, ali pa samo enemu področju posvetimo celoten fokus. Sam sem zadnje štiri mesece posvečal svoj čas predvsem karieri in posledično financam. In kljub temu, da neizmerno uživam v svojem delu, sem občutil moč neravnovesja. Zato bi v nadaljevanju rad še posebno poudaril, zakaj je tako ravnanje nesmiselno, saj se dolgoročno zagotovo ne obrestuje, kot sprva pričakujemo.

Prva in najhujša negativna posledica neravnovesja so zdravstveni problemi. Naši organi so kot členki verige, na katere s stresom izvajamo določen pritisk. Ko je pritisk dovolj velik, najšibkejši člen poči. Vsak od nas ima običajno nek organ, ki je zelo šibak in te začne opozarjati, da pretiravaš in da je čas za počitek. Če ne upoštevamo prvih opozoril in ignoriramo svoje telo, slej kot prej zbolimo in nas tako telo prisili, da se spočijemo in se s tem samo očisti različnih strupov. Sicer obstaja nekaj metod, kako pospešiti zdravljenje (dieta, itd.), oziroma nas te metode pripeljejo do tega, da se lahko nahajamo na meji med tem da smo popolnoma zdravi ali bolni. Seveda pa ne moremo zdržati v takem stanju dalj časa in zato slej kot prej zelo resno zbolimo. Torej leta in leta trdega dela nam ne koristi, če na koncu ne moremo uživati sadov svojega dela. Da ne govorim o tem, da lahko začne rasti trebušček :), kar povzroča še večje nezadovoljstvo. Torej edina pot, če želimo biti na dolgi rok zdravi in uspešni je redna telesna aktivnost in velika pazljivost kakšno hrano vnašamo v svoje telo.

Drugo področje, ki slej kot prej začne močno trpeti so odnosi s prijatelji, družino in drugimi. Svoj čas posvečamo zgolj delu in tako ponavadi ne ostane kaj dosti časa za prijatelje in sprostitev. Kar nekaj raziskav je pokazalo, da ravno dobri odnosi z ljudmi prispevajo največ k sreči posameznika. To, da imamo z nekom dobre odnose, pa pomeni, da svojo energijo aktivno vlagamo v gradnjo odnosa. Seveda gradnja odnosa ne pomeni, da gremo z nekom enkrat na mesec na kosilo, ampak to, da z nekom skupaj osebnostno rastemo in tako vzpostavimo pristen prijateljski stik. Če se ne posvečamo gradnji odnosov, na dolgi rok zagotovo ostanemo brez pravih prijateljev. Torej ne glede na vse, potrebno si je vzeti čas za ljudi, s katerimi radi preživljamo prosti čas – najboljše je, če združimo prijetno s koristnim (redna kosila, skupne športne aktivnosti, sproščeno pogovarjanje o poslu, hobiji itd.).

Najpomembnejši odnos znotraj vseh možnih odnosov je seveda partnerstvo. Kakovost partnerskega odnosa se meri v tem, koliko časa preživimo s partnerjem na štiri oči ob pozitivnih čustvih. Torej več kot smo skupaj in bolj odlično kot se imamo (smeh, sproščenost, kreativnost itd.), bolj trdna je naša partnerska vez. Več kot delamo, manj se videvamo s partnerjem in bolj smo razdražljivi, kar vodi do večjega števila prepirov. Na koncu je še tisti čas, ki ga preživimo skupaj poln negativnih čustev. Pri tem bi še enkrat poudaril, da večina uspešnih ljudi pripisuje ogromno težko k uspehu ravno izbiri pravega življenjskega partnerja. Če se lotimo podjetništva ali katerega koli drugega izjemnega podviga, je nujno, da imamo ob sebi nekoga, ki nas podpira, razume, ima ogromno stopnjo tolerance, predvsem pa predstavlja našo čustveno hrbtenico. Ampak ne glede na vse, partner je tisti, ki nam stoji ob strani in ne tisti, nad katerim se psihično znašamo zvečer po napornem dnevu. Ključ uspeha torej leži v uspešni komunikaciji in pozitivnih čustvih ter času, ki ga preživimo skupaj, kar pa pretirano delo nekako ne dopušča.

Naslednje negativne posledice lahko občutimo na duhovni in osebnostni rasti. Slej kot prej od utrujenosti prenehamo brati knjige, zgubljamo strateški pogled in smo vedno bolj v operativnem delu, ki zakriva celotno sliko. Namesto konstantnega osebnega razvoja in prehoda na višje nivoje se ujamemo v vsakodnevno “rutinsko” delo in nenehno obremenjenost zgolj s tem, da nas čaka še na desetine opravil, ki so nedokončana. Pri tem pozabimo na dejstvo, da nikoli ni časa, da naredimo vse stvari, vedno pa je čas, da naredimo najpomembnejše stvari. Na tej točki lahko izpostavim tipičen primer neravnovesja. Tri leta nazaj sem imel polletno obdobje ko sem cele dneve zgolj bral knjige in obiskoval seminarje. Prebral sem tudi do dve knjigi na teden in obiskal vsaj en seminar. V zadnjih štirih mesecih pa sem prebral eno knjigo in pol. Sedaj bom to želel nadoknaditi in zoper preveč časa posvetil branju. No ne bom, ampak lahko bi :) Dva popolnoma različna ekstrema. Torej, potrebno je kanček discipline, da vsak dan bereš vsaj eno uro ter obiščeš en seminar na mesec in tako je področje osebnega razvoja v ravnovesju. Problem, ki ga tu vidim je predvsem ta, da bolj ko smo ujeti v vsakdanje operativno delo, manj se posvečamo celotni sliki, ki jo sestavlja naše življenje in pri tem posledično neracionalno alociramo svoj čas.

Pa če pogledamo še področje kariere in denarja. Sicer od začetka lahko kar hitro napredujemo, vendar ker počasi zgubljamo kondicijo zaradi neaktivnosti, tudi naša produktivnost začne padati. Brez fizične kondicije veliko težje prenašamo stresne situacije, zelo težko se spravimo v delovno stanje po konfliktih in še težje ohranjamo fokus ter koncentracijo. Se pravi dolgoročno se zagotovo začne karierni upad, če nas prej ne pokoplje že kaj drugega. Z denarjem je situacija nekoliko drugačna, a nič kaj bolj svetlejša. Pozitivno je predvsem to, da dokaj hitro spoznamo razliko med “working hard” in “working smart”. Kot drugo pa zelo hitro pridemo tudi do tega, da se s plačo ne da obogateti in da ko prideš do nekega standarda, ki se mu ne želiš odreči in ga po možnosti financiraš še s krediti, si ujet v t.i. “podganjo dirko” iz katere pa izhod sploh ni enostaven. S tem je naša svoboda povsem omejena in pridemo do točke, ko enostavno nimamo izbire – delo, delo in še enkrat delo, ne glede na to, ali v tem uživamo ali ne. Več o podjetništvu s finančnega vidika bom govoril v eni izmed naslednji objav. Ko spoznamo ta dejstva, tudi večja številka na transakcijskem računu ne predstavlja takšnega zadovoljstva, kot smo od začetka pričakovali. Nenazadnje pa mejna koristnost denarja strmo pada.

Torej, kar sem želel izpostaviti je predvsem to, da zagotovo pridejo obdobja, ko se moramo zavestno odločiti, da naše življenje ne bo v ravnovesju (kandidatura, nosečnost, izpitno obdobje itd.) in zagotovo kratkoročno ne moramo posvečati dovolj pozornosti vsem področjem. Dolgoročno pa je nujno, da imamo prav vsa področja življenja v ravnovesju, drugače bomo zelo težko srečni in uspešni. Če se spet navežem na besede taoistov, noben ekstrem ni dober, vedno je smiselna srednja pot, kar lahko najdemo tudi v Yin – Yang simbolu. Smisel življenja pa je, da uživamo.

Naslednja objava pa sledi iz druge celine… v iskanju ravnovesja ;)