Štiri komponente pametnega dela

Obstajajo tri perspektive na delo in kako je to povezano s kariernim oziroma poslovnim uspehom. S trdim delom lahko zaslužimo nekaj več kot drugi, z dodatkom kompleksnega dela lahko postanemo uspešni, a le še z dodatkom pametnega dela lahko postanemo prebojniki. Pametno delo pa ima štiri komponente, vse štiri komponente pa so predmet višje ravni osebnostnega razvoja. Poglejmo si jih.

Zavestne odločitve o delu – Prva komponenta je naša raven zavesti. V življenju lahko počnemo stvari na podlagi naključij in po liniji najmanjšega odpora ali na podlagi zavestih odločitev. Naključni tokovi običajno vodijo k povprečju. Tega si seveda ne želimo. Zavestne odločitve na drugi strani zahtevajo veliko več psihološkega dela (upora) vendar dolgoročno lahko vodijo (ni pa nujno), k bistveno večji kakovosti življenja in nenazadnje k uspehu.

Poglejmo si primer. Trenutna služba. V trenutni službi smo lahko na podlagi naključja oziroma linije najmanjšega odpora, ker smo pač ravno to službo dobili ali je bilo najlažje do nje (priporočilo ipd.). Lahko pa smo zavestno izbrali, kaj točno si želimo v življenju delati, v kateri organizacijah si želimo delati ter kako bomo prišli do takšne službe. Nato pa smo se za vse to tudi borili.

Zavestne odločitve pomenijo, da se ne prepustimo tokovom, vendar na podlagi lastne hrbtenice začrtamo pot, kam bomo šli v življenju. Seveda to ne pomeni, da nas življenje ne bo premetavalo, zagotovo pa nas ne bo prisililo k povprečju.

Znanje – Druga komponenta pametnega dela je znanje. Na tem nivoju je ključni izrek v znanju je moč. Če želimo delati pametno, moramo imeti znanje, ki nam omogoča konstruiranje pravih vzorcev.

Povprečje običajno deluje na podlagi povprečnih vzorcev. Če želimo ven iz povprečja moramo do novih vzorcev. Tukaj tvegamo, ker potrebujemo veliko časa, da ugotovimo, ali novi vzorci delujejo. Če ne delujejo, smo lahko na slabšem. Zato so pomembne izkušnje. Vendar je na srečo veliko ljudi pred nami poskusilo drugačne vzorce delovanja in če analiziramo, kjer so pristali, lahko dobimo znanje, da sami skonstruiramo nove vzorce delovanja.

Poglejmo si primer. Finančna neodvisnost. Pomena financ v življenju se vsi zavedamo. Zato večina ljudi varčuje ali pa se vsaj trudijo. Vzemimo dve osebe. Ena oseba je prebrala na desetine knjig o investiranju, trenirala na e-simulatorjih, preučevala različne vrst naložb in kam so ljudi pripeljale ipd. Šele nato se je odločila za oblikovanje portfelja. Druga oseba ima portfelj tak, kot so mu ga prodali tržniki nekega vzajemnega sklada. Pri kateri osebi je večja verjetnost, da bo finančno neodvisna?

Korelacija med znanjem in pametnim delom je izjemna. V bistvu brez znanja ni pametnega dela. Znanje loči najboljše od povprečja.

Intuicija – Tretja komponenta je intuicija. Obstajajo namreč področja življenja, kamor pa se drugi še niso podali. Na primer pride nov trend, kot je pred desetletji prišla informacijska revolucija. Ta je popeljala na raven prebojnikov marsikaterega zemljana. Če je le videl potencial nove tehnologije. Drugo dejstvo je, da vzorci, ki so delovali pri nekomu drugem, ni nujno, da bodo delovali v našem življenju. Za pametno delo zato poleg znanja torej enostavno potrebuješ še intuicijo ter izkušnje in modrost. Le tako lahko v končni fazi uspešno sprejemaš odločitve, v katere projekte se spustiti, na kakšen način ipd.

Sreča – Na koncu je tukaj še fortuna. Čudno je občutek napisati, da imata pamet in sreča kaj skupnega. Veliko bolje se sliši, da je sreča na strani pogumnih. In res je, da moramo za pametno delo znova in znova iz cone udobja, tako v neznano, kot proti toku, kar zahteva pogum. Ni pa slabo, če nas pri vsem tem obišče še fortuna.