Sprejemanje odločitev in neuspeh

Podjetništvo je daleč najbolj dinamična delovna organizacijska forma v poslovnem svetu. Dinamična komponenta okolja zahteva hitro prilagajanje in delovanje. Zunanje okoliščine se hitro spreminjajo in če jih ne obračaš sebi v prid, lahko stvari zavijejo v napačno smer. Neverjetno hitra dinamika je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj večina podjetij na dolgi rok propade. Več kot 90%. Najprej je vprašanje, če trg sploh obstaja, potem pa je potrebno neprestano prilagajanje trgu ter ohranjaje konkurenčne pozicije, kar pa je izjemno zahtevno.

Ravno zaradi hitre dinamike pa je podjetništvo izjemno dober laboratorij za identificiranje elementov, ki vodijo k neuspehu. Na konkretnem, materializiranemu nivoju so te elementi povsem jasni; pogledamo deset najpogostejših razlogov, zakaj podjetja propadajo in imamo nek okvirni recept, čemu se izogniti. Vendar pojdimo sedaj nivo višje, kaj je resnični vir vsakega neuspeha.

Vzrok vsakega neuspeha je povsem jasen. Napačne odločitve. To velja za vsako področje življenja. Prav vsako. Toliko bolj pa je potencirano ravno v podjetništvu. Zaradi dinamike v poslovnem okolju moramo vsak dan sprejeti mnogo odločitev. V povezavi s prodajo, dobavo, zaposlenimi, financiranjem, pridobivanjem novih strank ipd. Finančni izkazi podjetja na koncu jasno pokažejo, kako dobro smo sprejemali odločitve. Bolje, kot smo predvideli, kakšne posledice bo imela določena odločitev v prihodnosti, bližje smo lahko realizaciji vizije podjetja. Več napačnih odločitev kot sprejmemo, bolj se to odraža v najpogostejših razlogih za neuspeh. V podjetništvu ali na katerem koli drugem področju življenja.

Na ravni odločitev pa lahko opazimo dva glavna dva vzroka, ki vodita k neuspehu:

Ena velika usodna napačna odločitev. Ena izmed možnosti za neuspeh je, da sprejmemo eno napačno odločitev, ki ima usodne posledice. Na primer tvegamo vse z eno investicijo ali projektom, ki pa se ne obrestuje. Takšne odločitve so običajno na strateški ravni in usmeritvi podjetja. Problem pri tem je, da ko enkrat sprejmemo takšno odločitev, težko spremenimo smer. Ko se enkrat zavemo, da je bila naša odločitev napačna, je potrebno hitro omejiti škodo, vendar je velikokrat škoda prevelika.

Sprejemanje usodnih strateških odločitev običajno leži v napačnih predpostavkah, hitri spremembi poslovnega okolja, ki jih ne opazimo, ali pri ponavljanju enake serije uspešnih izvedb strategije, ki pa ne deluje več zaradi neke zunanje spremembe. Včasih pa smo sami ali pa organizacija enostavno premalo agilni, da bi lahko izvedli spremembo, kljub jasni odločitvi.

Serija malih napačnih odločitev. Druga možnost, ki vodi k neuspehu pa je serija malih napačnih odločitev. Te napačne odločitve se počasi akumulirajo, dokler ne pridemo to točke brez povratka, ko situacija postane toliko kritična, da je neuspeh neizbežen. Problem pri seriji majhnih odločitev je, da se jih ne zavedamo, ali pa so tako majhne, da jim ne prepisujemo kakšnega bistvenega pomena. Šele ko kane kaplja čez rob lahko sestavimo skupaj serijo teh malih napačnih odločitev.

Male napačne odločitve so izjemno zahrbten način, kako počasi korakamo v napačno smer.

Tako pri eni, kot drugi opciji pa ni nujno, da so te napačne odločitve vezane na nekompetentnost posameznika. Velikokrat gre za spremembe, ki so izven našega območja vpliva in bi vsaka odločitev v okviru danih možnosti, ki jih imamo, vodila k enakemu končnemu scenariju. Temu bi lahko rekli negativni splet okoliščin. Vendar šele na koncu lahko to ozavestimo in osebnostno zrastemo, kar pa omogoča, da v prihodnosti sprejemamo boljše odločitve, ali še več, postanemo celo boljša oseba.