Spirala negativnosti

Zelo neprijetno psihološko stanje, ki nas lahko doleti v življenju, je spirala negativnosti. Naši možgani so predvsem iz evolucijskih razlogov nagnjeni k temu, da si veliko lažje zapomnijo negativne, kot pozitivne stvari, ljudi ter dogodke. Nevarnost zveri in drugih oblik sorodnih groženj je pač za časa življenja v džungli morala biti vtisnjena globoko v spomin. Glede na to, da smo v naši lepi deželi še toliko bolj nagnjeni k jamranju in negativizmu, verjamem, da je skoraj vsak izmed nas že izkusil spiralo negativnosti.

Začetek je običajno tak, da se nam zgodi manjša ali večja nesreča, mogoče celo tragedija, ali pa ne gre vse po planu na enem izmed področij življenja. Postanemo slabe volje in svojo slabo voljo prenašamo še na druga področja življenja. Kot pravi pregovor, hudič ima mlade. Ne mine dolgo, ko se znajdemo v spirali, ki vodi hitro in strmo navzdol; s tem pa začne trpeti tudi kakovost našega življenja.

Če se v življenju osredotočiš na negativno, dobivaš več negativnega. Tisto, čemur posvečaš pozornost, pač rase. Posledično negativno ustvarja še več negativnega. Dejansko prekriješ del subjektivnega zemljevida realnosti do te mere, da vidiš zgolj še pesimistični del življenja. Kozarec je zgolj še napol prazen.

O spirali govorimo ravno zato, ker več negativnega ustvarja še več negativnega. Nekateri ljudje se ujamejo v spiralo negativnosti celo do te mere, da ta postane njihova čustveno-mentalna kletka in v negativizmu ter depresiji životarijo skozi celotno življenje. Vsak vložek energije v spremembo načina življenja, se zdi prezahteven, sploh, ko smo enkrat že globoko v dreku. Ampak takrat ne smemo sklanjati glave. Namreč obilje prinaša obilje, mentalna ali kakršna koli druga oblika revščine, prinaša v življenje zgolj še več revščine.

Ko si enkrat v spirali negativnosti pritegneš v življenje težke debate. Vidiš predvsem črno. Tudi tam, kjer je potencial za rast in razvoj, vidiš črno. V življenje začneš privlačiti bolj in bolj negativne ljudi; tisti, ki pa so pozitivni, vidiš v njih predvsem karakterne šibkosti in jih hitro spraviš v slabo voljo. Tako je tudi v življenju situacij več in več negativnih, priložnosti pa manj in manj. Kakovost življenja gre počasi strmo navzdol. Ne gre več za življenje, uživanje, ustvarjanje, temveč za životarjenje. Vse se zdi brezupno, čeprav je svet odprt s tisočimi priložnostmi za doživljanje in uživanje življenja.

Bolj globoko, kot tonemo v spirali negativnosti, težje je ven. Nekatere ljudi že starši v rani mladosti ukalupijo v takšno kruto spiralo in ne najdejo nikoli več poti ven. Pri drugih vstop v spiralo negativnosti sproži serija dogodkov, ki niso skladna s pričakovanji. Življenje te udari z zidakom po glavi. Verižna reakcija drugačnega odvijanja dogodkov sproži povsem novo pot, ki vodi povsem v drugačno smer, kot je bilo načrtovano. To pa povzroča stres, stres pa pomeni še več negativnega v življenju. Telo namreč ne pozna zdravega stresa. V današnjih turbulentnih časih bo vedno več takšnih turbulentnih situacij, zato bo vsak moral imeti izjemno močan psihološki kapital, da se ne bo znova in znova ujemal v takšne negativne spirale. Vsakič bo potrebno »ubiti pošast, ko je še majhna«; pri prvem koraku.

Nujno je, da se čim prej zavemo, ko enkrat začnemo stopati po spirali negativnosti. Ko se enkrat zavemo, še ne pomeni, da smo se negativnosti znebili; zgolj zavedamo se, kaj se dogaja. Dokler se ne sprijaznimo z odstopanji in s tem, kar nas je doletelo v življenju ali smo si sami povzročili, bomo imeli opravka z negativnimi čustvi. Negativna notranja stanja pa so tista, ki povzročajo negativna zunanja stanja. Ko pozdravimo sebe in svoj pogled na svetu, se popravijo stvari tudi v zunanjem svetu.

Takoj, ko stvari sprejmemo in se osredotočimo na pozitivno, se na kosilu ne pogovarjamo več o tem, kako grozno je na svetu, vendar kje so priložnosti. Kar naenkrat vidimo več in več možnosti, kako bi lahko nadaljevali svojo življenjsko pot. Dnevi so kar naenkrat bolj barviti. V življenje začnemo privlačiti bolj in bolj pozitivne ljudi. Ko se spreminja naša notranjost, se spreminja tudi zunanjost. Ko zberemo moč, da svoj fokus prestavimo iz negativnega na pozitivno, takrat obrnemo spiralo navzgor.

Če smo v spirali negativnosti nam ne preostane nič drugega, kot da se osredotočimo na »polni del kozarca«. Vsakič, ko nas prešinejo pozitivne misli, najdemo pozitivno plat situacije ter jih zamenjamo s pozitivnimi mislimi; to so misli povezovanja in sodelovanja. Ne gre drugače, kot da se reprogramiramo. Vsakič, ko nas prešine negativno, se ustavimo, popravimo in najdemo pozitivno. Postati moramo hvaležni in ponosni nase.

S tem, ko začnemo spreminjati svojo notranjost, se začne spreminjati tudi zunanjost. Negativne pogovore zamenjajo pozitivni, druge informacije letijo pred oči, počenjati začnemo povsem druge reči. Čar spirale je ta, da tako kot ta vodi navzdol, vodi tudi navzgor. Bolj, kot se osredotočamo na pozitivno, več pozitivnega dobimo. Moramo pa se zavedati, da je tudi pri spiralah običajno en korak nazaj, dva koraka naprej. Ampak prav je, da zberemo vso svojo psihološko energijo in se z notranjim nasmehom pozitivno lotimo reševanja vsakodnevnih izzivov. Novega poskusa v življenju namreč ne bo; vsak zamorjen dan je stran vržen dan.

Najmočnejši pospeševalci negativne spirale so mediji in negativni ljudje. Tudi jamranje, z namenom, da se delaš, da delaš povzroča veliko škodo. Glede na to, da živimo v subjektivni realnosti je golo dejstvo, da so te ljudje in mediji nič kaj drugega, kot odsev naše notranjosti (če želimo, druge spremeniti, moramo sami sebe spremeniti). Veliko pomembnejše je to, da bolj kot se bomo spremenili in osredotočili na pozitivno, manj časa bomo kar naenkrat preživeli pred negativnimi ljudmi in informacijami. Pravi znak, da uspešno obračamo spiralo iz negativnega v pozitivno, zagledamo takrat, ko je vse manj negativnih ljudi v našem življenju, negativne informacije nas več ne zanimajo, .

Zadnje leto zame ni bilo povsem najlažje, predvsem zaradi sesutja finančnih trgov in definitivno sem se začel malo sprehajati navzdol po spirali negativnosti (kot velikokrat izpostavljeno, lažje je nekaj napisati, kot to živeti). Ta je imela obliko črke W, kot tipična ekonomska recesija, z dvema dnoma. Takrat se iz pogovora v pogovor vlečejo debate, kako je vse črno in negativno, spremljanje borznih indeksov napoveduje sesutje sveta, kar te slej kot prej začne moriti; bog ne daj, da potem odpreš še kakšen slovenski medij. Negativno producira negativno.

Posledično se zapreš za vse priložnosti, negativizem pa krade dragoceno energijo, ki jo človek potrebuje za nove izzive. Namesto, da bi dal vse od sebe, postajaš zombi, oddajnik negativnega. Točno veš, da vse to ni prav, vendar pa je teža negativnosti, ki si jo počasi nabiraš s hojo po spirali navzdol pretežka. Življenje počasi izgublja svoje barve.

Stvari je v takšnem primeru potrebno čim prej postaviti v pravo perspektivo; potrebno je začeti celiti svojo notranjost – z dejstvi, z novo perspektivo. Slovenija ni celotni svet, četudi se sesuva kot hiška iz kart. Priložnosti je več, kot kdaj koli v zgodovini. Časi so za človeka najmanj nasilni. Nikoli ni bilo toliko možnosti povezati se z ljudmi in deliti svoje razmišljanje, mišljenje ali ljubezen. Po drugi strani pa je nekaj milijard ljudi na pragu revščine. Več kot 200 milijonov otrok na svetu se zlorablja in morajo delati pod prisilo. To je 100-kratnik prebivalstva naše države. In še bi lahko naštevali.

V resnici, pod novo perspektivo, živimo enega najlepših življenj, kar je možno na svetu. Samo skačemo lahko od veselja. Bruto družben proizvod lahko še krepko pade, pa to ne bi smelo vplivati na našo srečo, saj ta ne izhaja iz materialnih dobrin. Pot do ogroženosti preživetja je še daleč. Po drugi strani je še toliko izzivov na svetu (revščina, izkoriščanje, otrok, nasilje..); naloga nas vseh pa je, predvsem tistih, ki živimo materialno prepolno življenje, da pomagamo take izzive premagati.

Življenje je lahko zelo lepo, polno in nabito s pomenom. Ampak zgolj, če si ga takšnega ustvarimo. S trpljenjem ne pridemo do odrešitve, to je zgrešena filozofija, prodana množicam. Odrešitev se ne nahaja po spirali navzdol, vendar po spirali navzgor. Do odrešitve lahko pridemo samo z notranjim nasmehom. Lažji, kot smo, bolj, kot so svetle naše misli, bolj smo osebnostno razviti. Bolj, kot v življenju trpimo, nižja je raven naše zavesti.

Analizirajte svoje življenje, s kom se pogovarjate in o čem (negativnem, pozitivnem), kaj berete in kakšne so vaše misli. Seštejte, koliko se vsak dan smejite. Ozavestite, ali hodite po spirali navzdol ali navzgor. Spoznajte, ali z vašimi negativnimi mislimi ustvarjate še več bede, ali v svoje življenje znate pritegniti obilje in bogastvo, v vseh pomenih. Če hodite navzdol, se ustavite, recite fuck it, se počasi obrnite in začnite korakati navzgor. Vsak korak bo lažji.