Slabosti podjetništva

To, da je podjetništvo res samo super in seksi, pravijo samo tisti, ki niso nikoli poskusili, je stavek enega izmed uspešnih svetovnih investitorjev. V resnici je to osamljeno, težko delo z veliko vsakodnevnega pritiska itn. Podjetništvo je samo za najmočnejše. Ne glede na to, kako trdo delate in koliko vseh pohval bi si zaslužili, v resnici poleg kakšnega nastopa na konferenci nihče zares ne da veliko na to, kaj počneš. V resnici je podjetništvo pravi mazohizem!

Iskanje investitorjev je zahtevno. Stranke veliko težje plačajo račune, kot si v začetku predstavljamo. Novinarji so objavili članek, ki nam ni ravno najbolj v prid. Denarja je na računu le še za nekaj mesecev. Zaposleni želijo na dopust. Vsak dan moraš iti domov z vsaj nekaj dvomov in strahov ter se zjutraj vrniti pokončno in močno. Po vsakem neuspešnem sestanku, in teh je mnogo, se je potrebno pobrati in čim prej z navdušenjem do naslednjega sestanka. Na poti srečate ogromno ljudi, ki dvomijo in svet je poln nejevernih Tomažev.

Prav tako je nesmiselno spraševanje državnih uradnikov, zakaj se več ljudi ne poda v podjetništvo. Če je že na mikro nivoju podjetništvo izjemno težko, zaradi prej omenjene peščice izzivov, družbeni in administrativni sistem vsega skupaj prav nič ne olajšuje. Z vidika družbe doma ali za nekatere stvari kar širše po kontinentalni Evropi so trije veliki problemi in sicer (1) nismo preveč odprti za nove stvari, (2) uspešne ljudi bolj obsojamo kot si jih jemljemo za vzor, še posebej z vso zavistjo doma in tretje najpomembnejše, naša (3) toleranca neuspeha je izjemno nizka.

Velika večina podjetij v prvih 5 letih propade, torej je jasno, da nas na poti do podjetniškega uspeha čaka veliko neuspehov. Američani to povsem razumejo in namesto obsojanja, obrekovanja, zaznamovanja itn. sledi le enostavno vprašanje, česa se boš sedaj lotil v naslednjem poskusu. Vsak neuspeh je integralni del uspeha. S takim pristopom so družbeni pritiski zgolj toliko večji in nič kaj ne koristijo posamezniku na podjetniški poti. Tukaj običajno bližnji podjetniku tudi niso kaj v veliko pomoč. Najbolj običajen očitek je, zakaj za vraga si ne najdeš dobro plačane varne službe.

Dosti podobno je z administrativnimi ovirami. Povsem jasno je, da morajo biti določena pravila administrativnega poslovanja ter da je potrebno plačevati davke. Vendar kljub vsemu bi ta sistem lahko bil naravnan prijazno podjetjem. Sicer je na tej točki potrebno izjemno pohvaliti, da so stvari bistveno napredovale v zadnjih 5 letih in teh ovir, predvsem administrativnih je bistveno manj. Veliko več izzivov je na področju davkov, še več pa na odnosu do podjetnikov.

Nekdo, ki v uspešni podjetniški zgodbi zaposli na desetine ljudi, s tem hrani kar nekaj družin, plačuje vse mogoče davke, prispeva k gospodarski rasti, s produkti rešuje probleme ljudi in še bi lahko naštevali si zagotovo zasluži največjo možno mero spoštljive obravnave. Seveda je splošni odnos do podjetnikov bistveno drugačen, na žalost velikokrat s strani ljudi, za katere tudi te podjetniki dejansko ustvarjajo vrednost z državnimi transferi.

Izzivi na mikro nivoju, ojačani z naslova družbe in države. To je potrebno pri podjetništvu vzeti v zakup. Velika večina uspešnih podjetnikov enostavno gre skozi to izkušnjo. Tudi podjetja, ki so danes najuspešnejša na svetovnem trgu in velike blagovne znamke so morala iti skozi ta proces, težave in izzive. Vsako podjetje se mora običajno dotakniti dna, da se lahko odbije visoko v uspehe. Vsi te izzivi so neke vrste testi, ali si nekaj resnično močno želimo, ali bomo mi tisti, ki bomo vložili največ pametnega in trdega dela da bomo uspeli in podobno.

Sedaj pa pojdimo na raven posameznika, ki se namerava podati v podjetništvo in si poglejmo, katere so največje slabosti, s katerimi se bo moral soočiti posameznik. Izjemno pomembno je, da se tega zavedamo in smo s prvimi koraki na podjetniški poti tudi pripravljeni sprejeti te slabosti.

Prvo pomembno dejstvo je, da je najtežje začeti nekaj na novo. Zadeva je enaka kot pri potiskanju avta. Na začetku deluje sila lepenja in potrebno je veliko energije, da se nekaj začne premikati. Enkrat, ko ima podjetje že izoblikovanje proizvode, redne stranke, blagovno znamko itn. so stvari veliko lažje. Čas, v katerem iz obstoječega naredimo zgodbo o uspehu je lahko bistveno krajši od časa, ko začenjamo nekaj povsem na novo. Torej v podjetništvu prva leta lahko delamo izjemno trdo z zelo malo izkupička. Če imamo dobro poslovno idejo, je potem rast lahko eksponentna. Zato je še toliko bolj pomembno, da začnemo na pravi način.

Drugo pomembno dejstvo smo že omenili in sicer okolica te običajno ne podpira, vendar ravno obratno. Vsaka obstoječa stvar ima tendenco k samoobstoju, podjetništvo pa pomeni prinašanje nekaj povsem novega. Vsaka reakcija sproži nasprotno reakcijo. Torej, ko želimo nekaj spremeniti na trgu z našo podjetniško idejo je naravna tendenca celotnega sistema, da se upira. To velja tako za vse obstoječe sisteme (konkurenca, država, itn.), kot tudi za ljudi, ki delujejo v tem sistemu. Praktično to pomeni več ovir in izzivov, ker te ljudje skušajo na takšen ali drugačen način ustaviti.

Velika mera negotovosti je zagotovo največji problem podjetništva. V večini poslovne literature lahko preberemo, da je tveganje največji problem podjetništva. Vendar to ni res. Ljudje radi tvegamo. Gremo v kazino in tvegamo. Nekateri so šli po kredit in denar vložili na borzo, ki je tvegana naložba. Določena mera tveganja nam bolj prija. Dobimo občutek, da smo res živi. Vendar pri povprečnem tveganju običajno vemo, kaj vse nas čaka in kateri so možni izidi.

V podjetništvu je jasno kaj tvegamo, svoj denar in svoj čas. In to ne predstavlja dnevnega problema. Največji problem predstavlja negotovost. In ta negotovost je astronomska na veliko področjih. Kakovost izdelkov, pridobivanje strank, zaposlovanje pravih zaposlenih itn. Negotovost je izjemno visoka. Ljudje pa po naravi stremimo k varnosti in na negotovost reagiramo nič kaj dobro. Negotovost povzroča stres, stres pa veliko drugih problemov.

Seveda je edina prav rešitev za to, da razvijemo dovolj notranjih virov, ki nam predstavljajo vir varnosti. Pridemo do točke, ko za zavemo, da se lahko vedno in povsod zanesemo nase. In stvari mogoče ne jemljemo tako resno. Vendar je seveda to veliko lažje napisati, kot živeti v vsakdanjem življenju.

Majhna verjetnost uspeha v prvo, drugo, tretje… Podjetniški uspehi so prežeti z vztrajnostjo. Glede na statistike je minimalna verjetno, da nam bo uspelo. Vsakič, ko pademo, se moramo znova pobrati. In takih padcev ni malo. Komentarjev, saj sem ti rekel, pa še več. Tako je na koncu podjetništvo za res tiste najbolj vztrajne. Vsak dan neprestano je potrebno vztrajati preko CRAP-a (critisism, rejections, assholes, pressure).

Plavanje z morskimi psi – Več denarja, kot je v igri, več morskih psov nas začne obkrožati. Veliko je takih morskih psov, ki v resnici ne ustvarjajo dodane vrednosti, pa se želijo nahraniti na račun naše ustvarjene dodane vrednosti. Brez resnično trdne hrbtenice in jasne vizije v podjetništvu težko uspemo. Slej kot prej doživimo velika razočaranja nad ljudmi, ki nas na podjetniški poti ne smejo ustaviti. Bistveno je, da znamo postaviti center na sebi ter realizirati lastno vizijo.

Še ena izjemno psihološko naporna zadeva v podjetništvu se skriva v reku, da je na vrhu samotno. Mnogi si to narobe interpretirajo v smislu, da na vrhu nimaš prijateljev ali kaj podobnega. Vendar ima ta rek povsem drugačen pomen. Zopet se nanaša na trdnost lastne hrbtenice. Zaposleni želijo večjo plačo in dopust, dobavitelji večje cene, kupci nižje cene, lastniki dobiček, država svoj delež, družini se ne posvečamo dovolj, kar povzroča trenja itn. V podjetništvu je samotno, ker vsi želijo nekaj od nas. Zato je toliko bolj pomembno, da se družimo z ljudmi, ki nas moralno podpirajo, se soočajo z enakimi problemi itn.

Ni spanja na lovorikah. Če lahko v določenih poklicih ali na določenih pozicijah zaspimo na osebnostnem razvoju za kakšno celo daljše obdobje, v podjetništvu temu ni tako. Trg nas sili v neprestani razvoj. Trg ne pozna počitka. To je seveda velika prednost, saj se resnično lahko hitro razvijemo in osebnostno rastemo, problem je, če to privede do izgorelosti. Dolgoletno neprestano trdo delo, prežeto s stresom in negotovostjo je odlična formula za pojav izgorelosti.

Zapostavljanje ostalih življenjskih področij, vsaj prvih nekaj let. Ko ustanoviš lastno podjetje, se vrednote povsem spremenijo. Podobno kot, če dobiš otroka. Podjetje zahteva vso svojo pozornost. Matjaž Gantar pravi, da je podjetje kot prizadet otrok, nikoli ne odraste in neprestano potrebuje vso pozornost. To seveda pomeni, da vsaj od začetka, dokler ne vzpostavimo določenih procesov trpijo ostala področja življenja. Družina, zdravje, duhovni razvoj in ostala področja, za katere je pomembno, da jih imamo dolgoročno v ravnovesju.

Zato je najlažje začeti svoj posel v dveh življenjskih obdobjih. Kmalu po faksu po nekaj delovnih izkušnjah, ko še nimamo družine, kreditov za stanovanje, finančno pa si tudi lahko privoščimo več tveganja. Drugo obdobje je, ko smo v zrelih letih, imamo za seboj že kar nekaj izkušenj, smo finančno dobro situirani in nam bolj tvegana pot ne predstavlja takšnega stresa za ostala področja življenja. Ko ustvarjamo družino, iščemo pot do stanovanja itn. potrebujemo redne prihodke. Te so v začetnih fazah podjetništva redki. To seveda ne pomeni, da se v ostalih obdobjih življenja ne da narediti zgodbo o uspehu, veliko ljudi je to dokazalo, da je možno uspeti v poslu, ne glede na okoliščine, je pa veliko težje.

Vedno premalo sredstev. V podjetju je običajno na voljo vedno premalo sredstev. Premalo finančnih sredstev za rast, premalo človeških virov, premalo časa, veliko rokov itn. Podjetnik mora svojo vizijo organizirat z omejenimi resursi. To zopet pomeni veliko stresa, lovljenja rokov, prav tako pa potrebo po veliko iznajdljivosti, kombiniranju modelov itn.

Med pomanjkanje sredstev lahko štejemo tudi to, da je veliko lažje začeti podjetje z določenim kapitalom. Če je v osebnem življenju lahko 1.000€ veliko, to v poslu ne predstavlja praktično nič. In na začetku, da se lotimo zadev, definitivno potrebujemo čim več sredstev. Potem, ko jih vložimo in gremo na podjetniško pot, se naši prihodki vsaj v večini primerov zmanjšajo. Potrebno je vse vlagati v podjetje, za rast in razvoj, da ostanemo konkurenčni. Torej, če nimamo določeno višino sredstev, ki si jo lahko mirno privoščimo izgubiti zaradi tvegane naložbe, nas čaka veliko težje delo. Iz nič do prvih strank. Seveda obstaja nekaj pametnih strategij, kako se na pravilen način lotiti podjetniške poti, vendar nam ta dejstva vseeno ne uidejo.

Vsaka večja napaka je lahko usodna ne glede na fazo rasti. Vse na svetu ima svoj življenjski cikel. Po vrhu življenjskega cikla običajno sledi serija »napak«. Čas je za nekaj novega, svet potrebuje nove dodane vrednosti. To lahko opazimo prepozno ali sploh ne opazimo in krivulja spremeni svojo smer. To je del življenja in temu se ne moremo izogniti. Se pa ta krivulja lahko obrne še veliko prej, kot pričakujemo. Z eno večjo napako. Veliko podjetij propade na ta način. Seveda je po bitki lahko biti general, ampak če nas drzne poteze pripeljejo do uspeha, so te lahko tudi pogubne. In zopet pridemo do tega, da je edino pomembno le to, koliko notranjih virov razvijemo.

Pričakovana življenjska doba podjetij se krajša. Na koncu pa, življenjska doba podjetij se krajša. To pomeni, da bo potrebno znova in znova graditi nova in nova podjetja, ko se enkrat nalezemo podjetniškega duha in ne vidimo druge karierne poti. V poslovnem okolju bo vedno manj korporacij in vedno več fleksibilnih podjetij, ki bodo umirala iz njih pa se bodo dvigovali novi feniksi. Seveda je izjemno pozitivno to, da ko gremo enkrat skozi proces postavljanja podjetja je naslednjič zadeva bistveno lažja.

Vsaka stvar, situacija oseba ima svoje prednosti in slabosti. Podjetništvo tukaj ni izjema, ima veliko prednosti, a seveda tudi svoje slabosti. Včasih sem bil prepričan, da je podjetniška pot prava za vsakogar. Danes ni več tako. Verjamem, da je podjetnost (ustvarjanje vrednosti, reševanje problemov, biti edinstven, vseživljenjsko učenje itn.) tisti pravi način razmišljanja za vsakogar, podjetniška pot pa le za tiste, ki so trdno prepričani da si tega želijo in so za določeno obdobje pripravljeni tudi sprejeti slabosti podjetništva.