Glede na situacije, ki se nam dogajajo v \u017eivljenju imamo dve vrsti obmo\u010dja, prav tako pa dve vrsti mo\u017enega ravnanja. Obmo\u010dji delimo na obmo\u010dje vpliva in obmo\u010dje izven na\u0161ega vpliva, na\u0161e delovanje pa lahko delimo na proaktivnost in odzivnost. Seveda \u017eelimo biti proaktivni znotraj obmo\u010dja vpliva ter miselno fleksibilni izven meja obmo\u010dja na\u0161ega vpliva.<\/p>\n
Obmo\u010dje vpliva je obmo\u010dje, ker z na\u0161im delovanjem, se pravi z na\u0161imi lastnimi dejanji lahko vplivamo na izid situacije<\/strong>. Se pravi na\u0161e vedenje (ter dejanja) ima pomembno vlogo pri temu, kak\u0161en bo kon\u010dni rezultat v dolo\u010deni situaciji, s katero se soo\u010damo. Povsem v na\u0161ih rokah je, koliko odgovornosti bomo sprejeli za situacijo in na\u0161e \u017eivljenje, kak\u0161no strategijo bomo ubrali ter kako dobro bomo to strategijo izvr\u0161ili.<\/p>\n Naivno pa bi bilo trditi, da imamo lahko na vse direkten vpliv z na\u0161imi dejanji. Tako imamo \u0161e eno obmo\u010dje, ki je obmo\u010dje izven na\u0161ega vpliva. V obmo\u010dju izven na\u0161ega vpliva, se bo situacija odvila kot ji je namenjeno, ne glede na na\u0161a dejanja.<\/strong> To obmo\u010dje je v dolo\u010denih situacijah lahko \u0161e veliko ve\u010dje obmo\u010dje, kot tisto, kjer imamo vpliv. Pomembno je, da se tega obmo\u010dja zavedamo in glede na to, da v tem obmo\u010dju nimamo ve\u010d vpliva z dejanji, \u0161e ne pomeni, da nimamo nobenega vpliva. Mo\u010d vpliva se tukaj namre\u010d prenese na raven na\u0161ega mi\u0161ljenja, na\u0161e subjektivne realnosti.<\/p>\n V obeh obmo\u010djih pa se lahko odzivamo na dva na\u010dina. Prvi na\u010din, kako se lahko odzivamo na situacije je odzivnost. Odzivno ravnanje pomeni odzivanje z dejanji na podlagi nekih podzavestnih vzorcev, ki so obi\u010dajno \u010dustveni vzorci<\/strong>. Tukaj je izjemno pomembna definicija norosti, ki pravi, da je nor tisti, ki po\u010dne iste stvari in pri\u010dakuje druga\u010den rezultat. Torej \u010de se odzivamo po enakem \u010dustvenem vzorcu na dolo\u010deno stvar in pri\u010dakujemo druga\u010den rezultat, to nima nobenega smisla. \u0160ele ko spremenimo na\u0161a dejanja, se bo spremenil tudi kon\u010dni rezultat.<\/p>\n Odzivno vedenje izvira predvsem iz na\u0161e podzavesti, seveda je pa ta bistveno ve\u010dja, kot na\u0161a zavest. V na\u0161i podzavesti se skrivajo vse travme, vsa mogo\u010da do\u017eivljanja, vse kar smo videli, prebrali ipd. (vse stvari, ki mislimo, da smo jih pozabili). Ravnanje na odzivni na\u010din v najbolj skrajnem primeru spominja na pavlove pse, kjer so se ob zvon\u010dku za\u010deli sliniti, ne glede na to, ali je bila hrana ali ne. Vsi ljudje se do dolo\u010dene mere odzivamo na situacije in pomembno je, da \u017eivljenju ozav\u0161\u010damo te odzive (smeti primarne in sekundarne socializacije) ter sku\u0161amo postajati vse bolj proaktivni. Seveda tako prihajamo tudi vedno bolj k svojemu bistvu.<\/p>\n Problem obmo\u010dja vpliva je, ker delujemo kot marioneta svojih \u010dustev. V bistvu nismo to mi sami, niso na\u0161a hotenja, na\u0161a vizija, na\u0161e poslanstvo, na\u0161a usoda, temve\u010d le ovire, ki so nam dane, da jih moramo ozavestiti in premagati. \u010ce se raven na\u0161e zavesti ne dviguje, smo bolj in bolj v rokah na\u0161ih vzorcev, ki smo jih prejeli v primarni in sekundarni socializaciji. Vsak od nas bi zelo te\u017eko sprejel, \u010de bi ga kdo obto\u017eil, da je marioneta nekoga drugega, to da smo marioneta na\u0161ih podzavestnih vzorcev, pa nas obi\u010dajno niti ne moti, ali pa se tega ne zavedamo. Ali smo res pripravljeni komur ali \u010demur koli dati mo\u010d nad lastnim \u017eivljenjem? Bolj kot ozave\u0161\u010damo te \u010dustvene vzorce in odpravljamo odzivnost, bolj zdrav je na\u0161 ego<\/a><\/span> in ve\u010djo mo\u010d ima na\u0161 avatar<\/a><\/span>.<\/p>\n Na raven proaktivnosti preidemo, ko dolo\u010dene \u010dustvene in vedenjske vzorce ozavestimo ter jih prekinemo<\/strong>. Takrat vzamemo stvari v svoje roke, sprejmemo odgovornost, naredimo na\u010drt in spremenimo svoje vedenje. To vedenje je obi\u010dajno kan\u010dek bolj racionalno, predvsem pa konstruktivno. Odzivno vedenje obi\u010dajno vodi k samopomiljevanju, po\u010divanju v coni udobja<\/a><\/span>, jamranju, ostajanju na istem mestu ter zgubljanju \u010dasa. Na drugi strani se proaktivno ravnanje odra\u017ea v dejanjih, ki vodijo k vsaj nekemu rezultatu. Izjemno pozitivno je to, da se nov poraktivni vedenjski vzorec z vsakim delovanjem samo \u0161e okrepi. V obmo\u010dju vpliva \u017eelimo biti torej proaktivni.<\/p>\n Kot omenjeno pa imamo poleg obmo\u010dja vpliva, \u0161e obmo\u010dje izven na\u0161ega vpliva. V tem obmo\u010dju na proaktivnost, ki temelji na dejanjih ne pomaga kaj dosti. Ne glede na to, koliko damo od sebe, kako dobro strategijo imamo ipd. nam to ni\u010d ne pomaga, ker enostavno na to nimamo vpliva. Stvari so tak\u0161ne kot so, ne glede na na\u0161a dejanja. Ekstremni prikaz tega je, da vsak posameznik \u017eivi tudi splo\u0161no usodo \u010dlove\u0161tva, ne glede na to, ali \u017eeli ali ne.<\/p>\n Vendar tudi na tem nivoju nima nobenega smisla, da svojo mo\u010d predamo v roko drugih. Izven obmo\u010dja vpliva je na\u0161a mo\u010d v fleksibilnosti uma<\/strong>. Proaktivnost se iz ravni dejanj prenese na raven razmi\u0161ljanja. Vse stvari, ki se nam v \u017eivljenju dogajajo, niso ne slabe, ne dobre, so nevtralne (tako kot tehnologije, dru\u017ebeni sistemi ipd.). Ljudje smo tisti, ki vsaki stvari damo z na\u0161im pogledom predznak. \u010ce je to tako, pomeni, da vsaka negativno stvar lahko percepiramo kot pozitivno, \u010de le spremenimo pogled v na\u0161em subjektivnem modelu realnosti<\/a><\/span>.<\/p>\n O tem govori \u017ee tiso\u010de let stara vzhodnja\u0161ka filozofija, poznana kot taoizem, ki ga najbolj prezentira simbolj Jin-Jang. V vsakem dobrem je nekaj slabega in v vsakem slabem je nekaj dobrega. \u010ce se v slednjem primeru osredoto\u010dimo z miselnim fokusom na to dobro, se bo na\u0161a percepcija spremenila. Pri tem je zelo dobro, \u010de sprejmemo “fuck it” filozofijo<\/a>, kot temeljni duhovni na\u010din na\u0161ega \u017eivljenja. V na\u0161em \u017eivljenju nara\u0161\u010da tisto, v kar usmerimo na\u0161 um. \u010ce usmerimo na\u0161 um na pozitivne misli<\/span>, bodo pozitivne stvari nara\u0161\u010dale, \u010de na negativne, bomo samo \u0161e bolj okupirani z negativnim.<\/p>\n Izven na\u0161ega obmo\u010dja vpliva je na\u0161a mo\u010d v poznavanju delovanja uma, s \u010dimer se ukvarja tudi nevrolingvisti\u010dno programiranje<\/a><\/span>, prav tako pa marsikatera filozofija (Siddharta<\/a><\/span>) ali religija. Na nas je, da se pri u\u010denju umetnosti \u017eivljenja, s \u010dasom nau\u010dimo tudi dolo\u010dene stvari sprejemati ter jih nato obra\u010dati sebi v prid, zgolj s spremembo na\u0161ega pogleda na to, kar se nam dogaja. Tudi najve\u010dje tragedije nam ne pustijo travm, \u010de le ohranimo pozitivnega duha, kot je rekel Dalajlama. Seveda je to veliko la\u017eje napisati, kot pa izvajati. Gre za ve\u0161\u010dino, ki se jo u\u010dimo celotno \u017eivljenje.<\/p>\n S proaktivnim ravnanjem v obmo\u010dju vpliva in z miselno fleksibilnostjo izven na\u0161ega obmo\u010dja vpliva sprejmemo odgovornost za \u017eivljenje v svoje roke, prav tako pa mo\u010d odlo\u010danja. Ne pustimo, da nas vihar premetava, temve\u010d sprejemamo odlo\u010ditve in izvajamo dejanja, ki vodijo k konstruktivnim rezultatom. Zelo podobno je na primer tudi v poslu, kjer je ena izmed analiz SWOT analiza<\/a><\/span>, ki je klju\u010dna za vsako podjetje ali produkt. V prvem delu analiziramo prednosti in slabosti, kjer imamo obmo\u010dje vpliva, v drugem delu prilo\u017enost in nevarnosti, ki so izven na\u0161ega obmo\u010dja vpliva. V prvem delu z na\u0161imi dejanji vplivamo na pove\u010danje prednosti in odpravljanje slabosti, pri drugem delu pa potrebujemo strategije, kako bomo svoj posel prilagodili glede na zunanje dogajanje.<\/p>\n Poglejmo si \u0161e prakti\u010dni primer. Pred nekaj dni sem poslovno pri\u0161el v prekrasno mesto Istanbul, ki ima kar 15 milijonov ljudi in neverjetno bogato kulturo. Na dan poleta domov sem izvedel, da je polet odpovedan zaradi vulkanskega pepela. Torej sedaj sedim v restavracija hotela, jem odli\u010den zajtrk in pi\u0161em to objavo. Problem je, ker je zaprt skoraj celotni evropski zra\u010dni prostor, pa se niti ne ve ali bo to \u0161e nekaj dni, tednov ali celo mesecev. Letalske dru\u017ebe vsak dan to igranje narave stane okoli 200 mio \u20ac, ki se odra\u017ea v zgubi. Mene na sre\u010do malo manj. :)<\/p>\n No, sedaj bi lahko to malo bolj analizirali (zraven bom \u0161e malo pretiraval, da bo primer \u0161e bolj \u0161olski). Izven mojega obmo\u010dja vpliva je na primer, da sku\u0161am prepri\u010dati letalskega prevoznika, naj vseeno leti, kljub pravu v zraku. Prav tako je izven mojega vpliva, da prepri\u010dam veter, naj za\u010dne pihati v drugo smer. Torej vse povezano s tem, da bo letalo poletelo v naslednjih dneh do Ljubljane je izven mojega obmo\u010dja vpliva in zato vsako dejanje v to smer, nima nobenega smisla.<\/p>\n Odzivno ravnanje v tem primeru je vsako sekiranje, prito\u017eevanje, jamranje, zganjanje panike ipd. Ne glede na to, \u010de se nau\u010dim npr. postaviti na trepalnice, to ne bo ni\u010d pomagalo pri mojem prihodu nazaj v Ljubljano. Mogo\u010de bi bil podzavestni odziv pri tem lahko tudi panika, nezadovoljstvo, ali kaj podobnega. Torej prvi korak je, da spremenimo svoj pogled na situacijo izven na\u0161ega obmo\u010dja vpliva.<\/p>\n Tukaj je pomembno predvsem to, da na\u0161 subjektivni model realnosti postavimo tako, da nam pomaga sprejemati bolj\u0161e odlo\u010ditve v sedanjosti. To je povsem na ravni individuma, saj ima lahko razli\u010dno prepri\u010danje povsem druga\u010den vpliv na odlo\u010danja in dejanja pri posamezniku. Na primer, svoja prepri\u010danja lahko spremenim v smeri iz \u00bbpa kaj mi je tega treba\u00ab ipd., v \u00bbnamenjeno mi je, da \u0161e nekaj dni pre\u017eivim v tem prelepem mestu, mogo\u010de moram \u0161e koga spoznati, ali kaj podobnega\u00ab. Lahko smo \u0161e bolj ekstremisti\u010dni in smo hvale\u017eni, da nas je vulkanski pepel re\u0161il \u0161e pred kak\u0161no drugo morebitno resno katastrofo.<\/p>\n Ko spremenimo miselno mi\u0161ljenje, je edino kar je nato smiselno in konstruktivno to, da ravnamo proaktivno v obmo\u010dju vpliva. Se pravi ocenimo na\u0161e mo\u017enosti, z uporabo zadnjih a\u017eurnih informacij, nato pa sledi samo akcija. Koliko \u010dasa lahko dejansko ostanemo v Istanbulu? Glede na to, da se mi mudi domov, te\u017eko dolgo \u010dasa. Pravijo, da oblak lahko traja \u0161e tedne, torej so potrebne druge alternative.<\/p>\n Ladja. Traja bistveno predolgo. Nakupa avtomobila, taksi ali najem avtomobila. Odpadejo, ker je potrebno pla\u010dati izhod iz Tur\u010dije z avtomobilom, ki ni prav poceni, prav tako skozi Bolgarijo skoraj ni cest. Vlak. Vsekakor opcija. \u010cakanje v vrsti 10 ur za nakup karte za odhod \u010dez 2 dni. 40 urno potovanje skozi skoraj vse dr\u017eave Balkana, v skoraj muzejskem vlaku s plasti\u010dnimi sede\u017ei. Izvedeno. Odhod danes zve\u010der. \u010ce se slu\u010dajno izbolj\u0161a situacija z vulkanom, vseeno odhod raje z letalom. Sicer gre v tem primeru za igro narave, vendar ni nobene druge kot zgolj finan\u010dne katastrofe za letalske dru\u017ebe. Niti pa si no\u010dem predstavljati, kako grozno je, ko govorimo o pravi katastrofi, kot je bil 9\/11 ali pa recimo ravno velik potres na Kitajskem pred nekaj dnevi.<\/p>\n V kriti\u010dnih situacijah je obi\u010dajno tako, da nas ljudi zbli\u017eajo, se pove\u017eemo in zberemo notranjo mo\u010d, da za\u010dnemo ravnati proaktivno. Primer, kako nas katastrofe pove\u017eejo je smrt poljskega predsednika, kjer se ljudje nasprotnih stran pogovarjajo in sodelujejo, kar je druga\u010de \u010dista utopija, kot pravijo Poljaki. V kriznih situacijah je tak obi\u010dajno na\u0161 naravni odziv, \u010de nas strah ne paralizira. Zakaj? Zato ker sodelovanje in povezovanje omogo\u010da ve\u010djo verjetnost pre\u017eivetja. Preprosto zato.<\/p>\n Vseeno pa, koliko je situacij, kjer ljudje delujemo odzivno, zato ker nas ni\u010d ne prisili, da postanemo proaktivni. Koliko je situacij, ker se preprosto smilimo samemu sebi in ne prevzamemo stvari v svoje roke. Ravnamo odzivno in ne sprejemamo situacij, namesto da bi ravnali proaktivno ter za\u010deli razmi\u0161ljati pozitivno. Za povrh vsega obi\u010dajno po\u010dnemo enake stvari in pri\u010dakujemo druga\u010den rezultat. Niti skrajno zdravnikovo opozorilo o zdravju, velik minus na ra\u010dunu ali kaj podobnega. Obi\u010dajno \u010dakamo in ponavljamo enake vzorce do skrajnosti, ko se res zgodi v na\u0161ih \u017eivljenjih maj\u010dkena katastrofa za nas same. \u017divljenje nas ne \u0161para, poskrbi, da se u\u010dimo tam, kjer se moramo u\u010diti, tako ali druga\u010de. Situacija se obi\u010dajno le \u0161e stopnjuje.<\/p>\n Imamo probleme z denarjem. Namesto da bi na\u0161li dodatno slu\u017ebo, vlo\u017eili v svojo izobrazbo ipd. se raje zgolj prito\u017eujemo. Nimamo slu\u017ebe. Po\u0161iljamo mesece in mesece kopirane pro\u0161nje naokoli, namesto da bi se iskanja slu\u017ebe lotili na druga\u010den na\u010din<\/a><\/span>. I\u0161\u010demo partnerja. Prito\u017eujemo se nad nesre\u010do v ljubezni, pa ne naredimo prav ni\u010d, da bi partnerja sploh spoznali. Seveda ga ne bomo na\u0161li v kav\u010du pred televizijo<\/a><\/span>. Enako je za vsak druga podro\u010dja \u017eivljenja. \u010ce pustimo, da nas premetava, nas bo premetavalo. To nima nobenega smisla. \u010cas je, da vzamemo mo\u010d odvijanja svojega lastnega \u017eivljenja v svoje roke \u2013 v mislih, besedah in dejanjih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Glede na situacije, ki se nam dogajajo v \u017eivljenju imamo dve vrsti obmo\u010dja, prav tako pa dve vrsti mo\u017enega ravnanja. Obmo\u010dji delimo na obmo\u010dje vpliva in obmo\u010dje izven na\u0161ega vpliva, na\u0161e delovanje pa lahko delimo na proaktivnost in odzivnost. Seveda \u017eelimo biti proaktivni znotraj obmo\u010dja vpliva ter miselno fleksibilni izven meja obmo\u010dja na\u0161ega vpliva. Obmo\u010dje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6603,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false},"categories":[42,86],"tags":[],"yoast_head":"\n