\u017de nekaj tednov lahko opazujemo situacijo, ki se dogaja okoli podjetja Mura. Dobil sem celo povabilo na Facebooku-u naj se pridru\u017eim skupini proti zaprtju podjetja. Na eni strani dr\u017eava vztraja pri temu, da podjetja ne bo ve\u010d finan\u010dno podpirala, kot ga je tudi \u017ee v preteklosti, na drugi strani sindikati poudarjajo, kako kriti\u010dno pomembne so zaposlitve v Muri za celotno regijo in kak\u0161en katastrofalni vpliv bi imel ste\u010daj podjetja predvsem za ljudi, ki \u017eivijo v tem najmanj razvitem delu Slovenije. Sicer se zelo nerad opredeljujem do situacij, kjer ne poznam \u0161ir\u0161ega ozadja in nisem na teko\u010dem z informacijami, saj vem, da je situacija obi\u010dajno veliko bolj kompleksna, kot je prikazana v medijih. Vseeno se mi na prvi pogled zdi, da bi v tem primeru (podobnih je \u0161e veliko) moral biti ubran druga\u010den pristop z obeh strani. Predvsem zato, ker prihajamo v obdobje, kjer bo podobnih problem, kot je ta \u0161e mnogo. In to neprimerno ve\u010djih, tako zaradi tranzicije sistema, novih svetovnih paradigem, globalnih izzivov, kot tudi problemov, s katerimi se soo\u010damo na doma\u010dih tleh.<\/p>\n
Namre\u010d v splo\u0161nem sta pogosto jasno predstavljeni samo dve skrajni opciji. V tem primeru je prva, da dr\u017eava dokapitalizira podjetje z nekaj milijoni evrov s \u010dimer podjetje re\u0161i kratkoro\u010dnih likvidnostnih te\u017eav in omogo\u010di, da podjetje \u0161e nekaj \u010dasa deluje. Pri \u010demer je verjetno o\u010ditno, da je samo vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj bo zopet pri\u0161lo do potrebe po ponovni finan\u010dni injekciji. Dolgoro\u010dno to pomeni zgolj to, da bo podjetje v veliki meri slonelo na ramah dr\u017eave in vseh davkopla\u010devalcev. Pri tem verjetno niti ne bo razvijalo svojih kompetenc.<\/p>\n
Na drugi strani je opcija, da dr\u017eava znanemu in neko\u010d uspe\u0161nemu podjetju “obrne hrbet”\u00a0in povsem ustavi re\u0161evanje podjetja. Pri tem je realen scenarij, da bi se ohranila zdrava jedra podjetja ali se celo prodale blagovne znamke. Problem celotne slike je, da naj bi \u0161lo okoli 1.500 delavcev na cesto, prav tako naj bi bila ogro\u017eena nekatera manj\u0161a podjetja, ki delajo kot podizvajalci za Muro. V regiji, kjer je \u017ee tako visoka brezposelnost bi vse to prineslo velik socialni udarec. Predvsem za delavce v podjetju, kjer povpre\u010dna bruto pla\u010da zna\u0161a okoli 700 evrov.<\/p>\n
Velikokrat sli\u0161imo, da je potrebno razmi\u0161ljati \u00bbizven \u0161katle\u00ab in tukaj je situacija, kjer bi morali oboji stopiti skupaj in razmi\u0161ljati prav o tretjem scenariju. To, da dr\u017eava v nedogled podpira podjetje nima smisla. Prav tako scenarij, da gre vrat na nos 1.500 delavcev na cesto ni dopustno, saj tak\u0161en socialni nihaj ne prina\u0161a ni\u010d dobrega za regijo in celotno dr\u017eavo. Da ne omenjam zakonodaje, ki ne omogo\u010da podjetju tako lahkega konca delovanja, tako da delavci izjemno te\u017eko koristijo druge finan\u010dne pomo\u010di. Torej je potrebna tretja re\u0161itev, re\u0161itev, ki pomeni pravzaprav \u00bbzmagam \u2013 zmaga\u0161\u00ab situacijo. \u010ce se tak\u0161nega scenarija ne najde, je \u0161e vedno mo\u017enost prve ali druge opcije.<\/p>\n
Scenarij izven \u0161katle je scenarij, ki ga je potrebno postaviti v povsem drugi kontekst, na \u010disto druge temelje. Je scenarij, ki predstavlja sprehod iz cone udobja za obe pogajalski strani. Scenarij, ki zahteva dolgoro\u010dni pogled. Scenarij, ki se izogne vsaki bli\u017enjici. Kon\u010dni rezultat, ki ga \u017eelimo imeti je, da ne pride do socialne krize v regiji, se pravi, da imajo ljudje, ki bi bili ob slu\u017ebo mo\u017enost neke druge zaposlitve, na drugi strani da Mura ohrani zdrava jedra poslovanja, se prestrukturira in se povsem umakne z bremena dr\u017eave.<\/p>\n
Cilj je torej povsem jasen. Sama pot konec koncev tudi. Gre pa za veliko te\u017ejo pot, ravno zaradi omenjenih trdnej\u0161ih, a nekoliko bolj trnjevih fundamentov (\u00bbno pain, no gain\u00ab). Prvo dejstvo je, da kakor koli pogledamo, bo dr\u017eava morala v tej situaciji pla\u010dati dolo\u010deno ceno. V najslab\u0161em primeru za trenutno zaposlene v Muri, ki bodo izgubili slu\u017ebo preko subvencij za brezposelnost, dokler ljudje ne bodo na\u0161li nove zaposlitve, pri \u010demer je vpra\u0161anje, kako hitro to realno bo. Kot omenjeno bo tudi velik problem socialnega okolja, ker se bodo verjetno dolgo vlekli dolo\u010deni pravni postopki. Vendar enostavna re\u0161itev oziroma odlo\u010ditev, ali nakazati denar ali ne, mora postati kan\u010dek bolj strate\u0161ka in proaktivna s strani dr\u017eave. Predvsem pa razvojna.<\/p>\n
Vsekakor sem zagovornik tega, da mora vsak sprejeti odgovornost za svoje \u017eivljenje in da za nas ni odgovorna dr\u017eava. Vendar v tem primeru govorimo za zaposlene, ki so bili vzgajani v druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah. Vse revolucije od informacijske, tranzicije gospodarskega sistema do prehoda v kreativno dru\u017ebo so prinesle nove izzive, ki so mnogo ljudi \u00bbvrgle v vodo\u00ab brez kakr\u0161nega koli opozorila. Glede na to, da je hitrost sprememb vse hitrej\u0161e, je \u0161e ve\u010dje vpra\u0161anje kaj nas \u010daka mlaj\u0161e generacije. Ko bomo do polne mere do\u010dakali razvoj biotehnologije, nanotehnologije, naprednih informacijskih tehnologij in podobno. Nekaj, kar bo za ljudi rojene \u010dez desetletje ali dva povsem normalno, bo za nas mogo\u010de zaostanek za razvojem sveta. Vsak od nas pride do to\u010dke, ko se za\u010dne te\u017eje in te\u017eje prilagajati spremembam, predvsem zaradi zakoreninjenih vedenjskih vzorcev. Zato je izjemno pomembno neprestano izobra\u017eevanje in konec koncev tudi pozabljanje preteklih nekoristnih stvari. Znanje je pokvarljivo blago. Spanje na lovorikah pa se dolgoro\u010dno ne obrestuje.<\/p>\n
Torej potrebno bi bilo pripraviti na\u010drt za zaposlene v Muri, kako bodo dolgoro\u010dno razvili kompetence (znanje, ve\u0161\u010dine, vrednote, stali\u0161\u010da), ki jim bodo omogo\u010dale zaposlitev in mogo\u010de celo ve\u010dje prihodke. V tem sklopu je na prvem mestu zagotovo mobilnost. \u010ce ima kdo mo\u017enost zaposlitve v sosednjem mestu, bi moral biti v trenutku pripravljen zamenjati slu\u017ebo. Vendar veliko ljudi tega ni pripravljenih. Potem sledijo znanje in ve\u0161\u010dine. Vsak od nas ima izjemne talente, ki jih lahko ponudi na trgu.<\/p>\n
Od zahtevanih 5 milijonov evrov, bi jih lahko \u0161la polovica v to, da se kratkoro\u010dno re\u0161i likvidnosti problem podjetja. Pod pogojem, da se pripravi strategija prestrukturiranja podjetja v prihodnjih letih, ki bo ohranila zgolj zdrava jedra podjetja. Kakr\u0161no koli ponovno spanje na lovorikah v sklopu tega ne bi smelo biti dopustno. Jasno zastavljeni cilji, z jasno zahtevanimi rezultati in dejanskim vlo\u017ekom dr\u017eave.<\/p>\n