\u017de ve\u010d kot dobro desetletje lahko opazujemo, kako svet postaja vse bolj in bolj povezan. Glavni doprinos k temu imajo seveda informacijsko \u2013 komunikacijske tehnologije in razcvet transportnih povezav, na vrhu vsega pa je klju\u010dna miselna naravnanost kriti\u010dna mase ljudi z \u017eeljo po delovanju na mednarodnih nivojih, spoznavanju drugih kultur, prenosu znanja in izku\u0161enj, do\u017eivljanju raznolikosti in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. \u010ce \u017ee danes govorimo o visoki stopnji povezanost sveta, bo jutri vse to le \u0161e toliko bolj poudarjeno. Tako nam dana\u0161nji \u010das prina\u0161a neprecenljive mo\u017enosti izkusiti raznolikost vseh spektrov tega na\u0161ega planeta, s \u010dimer nam je omogo\u010den hitrej\u0161i in pestrej\u0161i razvoj tako na osebnem, kot tudi poslovnem podro\u010dju.<\/p>\n
V \u017eivljenju sem sre\u010dal \u017ee veliko ljudi, ki jim tujina oziroma potovanja prestavljajo glavno vrednoto. Nekateri so zaljubljeni v bli\u017enje in daljne kraje zaradi spoznavanja razli\u010dnih kultur, nekateri zaradi ljubezni do lepotnih kreacij narave, drugi si pa\u010d enostavno \u017eelijo videti svet. Glede na to, da so potovanja eden izmed najbolj razvejanih hobijev na zemlji, niti ne bi pisal o tem, saj je tak\u0161nih in druga\u010dnih nasvetov mo\u010d najti vsepovsod. Poleg tega sam potovanja dojemam povsem druga\u010de, tudi danes, ker mi generalno gledano niso nikoli predstavljala posebne vrednote, vsaj ne iz enakega razloga, kot \u017eare\u010dim popotnikom. Vseeno seveda izjemno spo\u0161tujem ljudi s tak\u0161nimi vrednotami in sem jih vedno ob\u010dudoval ter sku\u0161al razumeti. Sam sem na nek na\u010din zaljubljen v Slovenijo in mi tudi ponuja vse, kar moje srce potrebuje (\u010de od\u0161tejemo prehladne zime). Vendar sem zadnjih nekaj let veliko prepotoval, predvsem poslovno in tako pri\u0161el do nekaj spoznanj, ki krojijo mojo dana\u0161njo subjektivno realnost glede \u00bbtujine\u00ab.<\/p>\n
Preden sem za\u010del aktivno delati na moji mednarodni usmerjenosti, je zame pa\u010d obstajala bolj ali manj samo Slovenija. Vse napore sem vlagal v to, da sem sledil zgolj ciljem, ki so bili zastavljeni v tem geografskem okviru. To jih seveda \u0161e danes in jih nikoli ne bom nehal, je pa po\u010dasi prisotna tudi mednarodna komponenta. V zasebnem \u017eivljenju sem \u0161e kar dosti potoval, nekako povpre\u010dno, vendar kot omenjeno, nisem bil nek izjemno navdu\u0161en popotnik. Tudi znanje jezikov mi ni predstavljalo kak\u0161ne posebne vrednote. S\u010dasoma je ekosistem po\u010dasi za\u010del postajati premajhen, predvsem kar se ti\u010de znanja. Glede na to, da je znanje ena izmed mojih najve\u010djih vrednot in da izjemno u\u017eivam v pogovoru z izjemnimi ljudmi (v \u017eivo ali preko knjige oziroma katerega koli drugega medija), je nekako za\u010delo zmanjkovati materiala. Sicer je res, da noben \u010dlovek ni isti, ko ga zopet sre\u010damo, kot nikoli ne stopimo v isto reko, vendar so obi\u010dajno odkloni tako majhni, \u0161e posebno na kraj\u0161i rok, da odkrivanje \u0161e kak\u0161nih novih voda mogo\u010de kdaj pa kdaj sploh ni tako slaba ideja.<\/p>\n
Prvi del odpiranja mednarodne zavesti je bil seveda vezan na informacijske tehnologije. V zahvalo vsem tem tehnologijam je danes tak sprehod iz cone udobja veliko bolj enostaven. V\u010dasih se premalo zavedamo v kako lepih \u010dasih \u017eivimo. In tako se je za\u010delo. Ve\u010dino slovenskih medijev sem zamenjal za tuje, \u010deprav sedaj tudi te spremljam bolj poredko. Za\u010del sem prebirati tuje bloge, kupovati knjige v tujih jezikih itn. No glede na to, da zelo rad berem knjige, je to velikokrat lahko \u0161ibka to\u010dka, \u010de pre\u017eivi\u0161 veliko \u010dasa na letali\u0161\u010dih. Ko sem pri\u0161el do dolo\u010dene to\u010dke, so po\u010dasi spontano pri\u0161la tudi poslovna potovanja. Seveda ne \u010disto spontano, vendar je bilo za to potrebno kaj narediti. V zadnjih dveh letih sem bil na ve\u010d kot 40 poslovnih potovanjih, predvsem po Evropi, tako da sem naredil prvi manj\u0161i korak k mednarodnemu delovanju, katerega bi rad dolgoro\u010dno dosegel. No, konec ovinkarjenja, gremo sedaj na nekaj spoznanj\u2026<\/p>\n
Prvo tak\u0161no veliko spoznanje o tujini je bilo veliko razo\u010daranje. Pri tem velja omeniti, da ljudje do\u017eivljamo razo\u010daranja predvsem zaradi prevelikih pri\u010dakovanj, da bo stvar v pravem kontekstu. Velika pri\u010dakovanja o tujini so z moje strani zrasla predvsem v pogovorih z ljudmi. Recimo \u017ee v srednji \u0161oli, preden smo \u0161li na maturantski izlet v Gr\u010dijo, sem od predhodnih generacij neprestano poslu\u0161al, kako je tam noro, kaj vse dogaja, kako prelepi kraji so itn. Potem, ko sem \u0161el tja in videl, da gre pa\u010d za nekoliko ve\u010dji Portoro\u017e, sem bil kar razo\u010daran. Tako je bil moj drugi obisk Gr\u010dije veliko bolj prijeten. Enako je bilo glede ZDA, saj smo iz vseh koncev lahko poslu\u0161ali, vsaj pred recesijo<\/a>, da je to sanjska de\u017eela, desetletja pred drugim svetom. Ko sem obiskal Silicijevo dolino, je bila vsekakor fascinantna, vendar \u0161e vseeno ne toliko, koliko so bila moja pri\u010dakovanja. Tako sem ugotovil, da ima vsaka destinacija svoje prednosti in slabosti<\/strong>, ki so dinami\u010dne glede na individum. Glede na moje vrednote imajo tudi ZDA svoje pozitivne in negativne strani<\/a>.<\/p>\n Drugi del te zgodbe so posamezniki, ki tako brezkompromisno opevajo tujino, doma\u010da tla pa bolj ali manj zani\u010dujejo (to je drugi ekstrem videnja le Slovenije). Vsekakor nam tujina lahko prinese neverjetne izku\u0161nje in do\u017eivetja, zato moramo biti mednarodno usmerjeni, vendar ne gre zani\u010devati doma\u010dega rodnega kraja, tudi \u010de nam ekosistem tukaj ne ustreza. Pred kratkim mi je poslovni partner, ki je Rus, dela pa trenutno v ZDA (skupno \u017ee 20 let po celem svetu), povedal izjemno zanimivo misel in sicer: \u00bbLove where you come from, love where you are and love where you are going to be\u00ab<\/strong>. In to v vseh smislih, tudi geografsko. Vse ima svoj razlog, tudi to kje smo se rodili ali odra\u0161\u010dali. Tak pristop se mi zdi veliko bolj smotrn, kot \u00bbSlovenija je brez veze.\u00ab<\/p>\n Na to bi navezal \u0161e drug pristop, ki se mi zdi pomemben v sklopu odnosa do okolja. Sre\u010dam veliko mladih in talentiranih ljudi, ki so v svojem znanju dale\u010d presegli to, kar jim lahko ponudi Slovenija. Vendar bolj kot pristop, \u00bbkomaj \u010dakam, da spokam kov\u010dke in se nikoli ne vrnem\u00ab ter \u00bbzakaj sem se rodil tukaj v tej mali zakotni dr\u017eavi\u00ab, se mi zdi smotrn pristop odgovornosti. Tak pristop je \u00bbbring solution with the problem\u00ab<\/strong>. To je univerzalen pristop, ki izjemno pomaga pri napadih \u00bbjambranja\u00ab, prito\u017eevanja in negativnih misli. \u00a0Pristop, ki nas popelje k temu, da namesto igranja \u017ertve okolja, proaktivno pristopimo k temu, da mi spremenimo okolje. Ve\u010d o tem v kak\u0161ni drugi objavi. V glavnem, \u010de to na\u010delo nave\u017eemo na potovanja, res ob\u010dudujem posameznike, ki poleg kov\u010dkov vidijo tudi svojo mo\u017enost prispevanja k nekem okolju, pa \u010detudi to ni doma\u010de okolje. Pri tem pa videti tako prednosti, kot tudi slabosti dolo\u010denega okolja. Jaz na primer vidim v Sloveniji veliko prednost<\/a>i (na koncu objave), prav tako \u017eelim tudi prispevati k razvoju okolja. Zato tudi pi\u0161em ta blog. :) Konec koncev pa je tu \u0161e kot omenjeno dinami\u010dna komponenta, saj so za nekoga prednosti slabosti in obratno.<\/p>\n To se tudi navezuje na naslednje spoznanje. Vsi ljudje, ne glede na kulturo, raso, preteklost ali katero koli drugo komponento v svojem bistvu delujemo zelo podobno, \u010de ne kar enako<\/strong>. V skladu z delovanjem telesa, srca, mo\u017eganov in du\u0161e. Kultura je zgolj maska skupnosti, kot je obraz maska posameznika. Vzorci, ki nam omogo\u010dajo vsakodnevno delovanje, oprijemljiva varnost. Recimo naravno je, da se ljudje povezujemo v skupnosti. Zakaj to in o ekstremih povezovanja, do katerih lahko pride sem pisal \u017ee v sklopu Tretjega Vala<\/a>. Naravno je, da si vsak \u017eeli biti ljubljen, spo\u0161tovan itn. Vsi ljudje i\u0161\u010demo ljubezen. Za tako spoznanje ne potrebujemo niti potovati, dovolj je, da pri\u017egemo televizijo (\u010deprav ne priporo\u010dam), ali si pogledamo nekaj indijskih, kitajskih, ameri\u0161kih in drugih filmov. Vsi ljudje delujemo po enakem motivacijskem mehanizmu<\/a>, vsi ljudje se skrivamo za maskami ljubezni<\/a>. Zato lahko na primer poslovni guruji ali motivacijski trenerji ali drugi, ki se ukvarjajo z ljudmi \u0161irijo svoje nasvete in spoznanja po vsem svetu. Torej veljajo dolo\u010dena univerzalna na\u010dela, katerim ljudje menjamo masko skozi evolucijo.<\/p>\n Fascinantno pri vsem tem je predvsem to, da je ta maska lahko kar koli, dolo\u010damo jo ljudje sami. Na primer v \u0160parti, 500 let pred na\u0161im \u0161tetjem je bilo \u00bbnormalno\u00ab, da so ob rojstvu pobili vse otroke, ki niso bili povsem zdravi, si \u0161el s 7 leti v kruto voja\u0161ko izobra\u017eevanje, si imel kot otrok starej\u0161ega mentorja, ki te je v vseh pogledih popeljal v svet odraslosti. Prav tako je bilo normalno, da je mo\u0161ki spal z ve\u010d \u017eenskami, za \u010dim ve\u010dje potomstvo, da si imel na jedilniku predvsem rde\u010de meso, zaradi agresije, stregli so ti seveda su\u017enji, najve\u010dji dose\u017eek tvojega \u017eivljenja pa je bil, \u010de si umrl na boji\u0161\u010du in pred tem pobil \u010dim ve\u010d sovra\u017enikov. To je bilo povsem normalno v okviru njihove kulture. Evolucijska maska je nekako se\u0161tevek zavesti \u010dlanov skupnosti, obenem tudi odgovor na izzive v dolo\u010denem trenutku in tako naj bi predstavljala ve\u010djo verjetnost pre\u017eivetja skupine kot celote ali podskupin (tak\u0161nih in druga\u010dnih elit).<\/p>\n No, na sre\u010do \u017ee od samega za\u010detka dru\u017eba drvi v civiliziran in tehnolo\u0161ko razvit svet, kjer se iz \u017eivali in \u010dloveka (kot najbolj krute \u017eivali) razvijamo tudi v duhovna bitja in so tako \u010dasi vse manj nasilni in prijazni posameznikovemu \u017eivljenju. Pri tem si ne gre zatiskati o\u010di, da je \u0161e veliko dela, saj 95% sveta \u017eivi v rev\u0161\u010dini, vendar trendi gredo v pravo smer. Verjetno je o\u010ditno, da mene kot posameznika veliko bolj zanima kaj je tisto, kar se skriva za masko (globine posameznik), ter sestavni deli maske (delovanj dru\u017ebe), kot pa sama maska. Spet lahko v misli prikli\u010demo reke, ki so v svojem bistvu enake, pa \u0161e vseeno tako razli\u010dne. \u010ceprav priznam, da me v nekaterih primerih zanima tudi maska, predvsem v smislu ekstremnih kultur, kot je bila recimo ravno \u0160parta.<\/p>\n Ne glede na to, katero masko opazujemo, lahko najdemo splo\u0161ne karakteristike, ki so si izjemno podobne. Vsaka \u00bbmaska\u00ab, pa naj bo to dr\u017eava, skupnost ali kontinent ima izjemno sposobne ljudi, povpre\u010dne ljudi, lopove itn. Vsaka maska je sestavljena iz ljudi, ki imajo bolj ali manj velike izzive na podro\u010dju zdravja, odnosov, denarja in vseh ostalih \u017eivljenjskih podro\u010djih. Znotraj vsake maske, so podmaske, oziroma tak\u0161ne in druga\u010dne podskupine, subkulture itn. Torej tudi \u010de gremo iz nivoja posameznika na en nivo vi\u0161je, lahko najdemo veliko podobnosti med razli\u010dnimi kulturami.<\/p>\n \u010ce naredimo korak dlje in pogledamo z duhovnega vidika, tako pridemo tudi do skupne to\u010dke notranjih globin \u010dloveka in okolja. Namre\u010d zunanji svet je vedno odsev notranjega sveta<\/a>. V primeru, da nimamo miselne naravnanosti na tujino, pa\u010d ne bomo veliko potovali. Ko za\u010dnemo spreminjati na\u0161 miselno okvir, se bo spremenila tudi zunanjost (ve\u010d potovanj, ve\u010dja kakovost potovanje itn.). Zadevo lahko tudi obrnemo in za\u010dnemo najprej spreminjati okolje in tako se bo spremenila tudi na\u0161a notranjost.<\/p>\n \u0160e bolj kot to je pomembno, da ozavestimo na\u0161o povezanost z okoljem do te mere, da spoznamo nepomembnost maske v sklopu projekcije. Ne glede na to, kam gremo, bomo v splo\u0161nem sre\u010dali ljudi, do\u017eiveli dogodke in obiskali kraje, ki odsevajo neko na\u0161e stanje in vibriranje. Poglejmo preprost in poenostavljen prakti\u010dni primer. \u010ce so nekomu vrednota zabava na specifi\u010dnih \u017eurih, bo obiskal tak\u0161ne dogodke (bolj ali manj podobne), ne glede na mesto. \u010ce je nekomu vrednota \u0161port, se bo nekje potapljal, nekje plezal v gore, nekje skakal z mostu itn.<\/p>\n Drugi nivo te projekcije se odra\u017ea na splo\u0161nem stanju duha in osebnih odnosih. V primeru, da smo nezadovoljni, bomo ne glede na to, kam odpotujemo, slej kot prej zopet nezadovoljni. Zunanje okolje ima zelo kratkoro\u010dni u\u010dinek na na\u0161e zadovoljstvo, vklju\u010dno z materialnimi dobrinami. Ali pa, lahko najamemo najdra\u017ejo vilo na svetu in brez pravega stanja duha, se lahko s partnerjem v tej najdra\u017eji vili celo no\u010d prepiramo. Vse to pomeni le, da nas materialne stvari ne morejo osre\u010diti, zunanje dogajanje, ki ga dojemamo kot negativno pa predstavlja del na\u0161e osebnosti, kjer moramo osebnostno \u0161e zrasti. Seveda so konflikti in ostale situacije nujno potrebne, saj so \u010de ne drugega smerokaz. In ko premagamo dolo\u010deno raven izzivov, zagotovo pridejo novi. Vendar nikoli ne smemo povezovati odnosa oziroma drugih ljudi (odnos obstaja samo v glavi) ali materialnega stanja z na\u0161o osebno sre\u010do. Se pravi nezadovoljen \u010dlovek, bo \u0161e vedno nezadovoljen popotnik, tudi s pravo miselno naravnanostji.<\/p>\n No, sedaj je \u017ee po\u010dasi skrajni \u010das za pozitivne vidike mednarodne usmerjenosti. Prvi tak vidik je, kar spozna vsak, ko prvi\u010d obi\u0161\u010de velemesto, kako majhna je v bistvu Slovenija. V\u010dasih se celo spra\u0161ujem, kako lahko 2 milijona ljudi \u017eivi s svojo kulturo, jezikom, bogato zgodovino in svojo lastno vizijo. Fascinantno! Tako slej kot prej ugotovi\u0161, da \u010detudi si prvi v Sloveniji v svetovnem merilu to pomeni kapljico v morje.<\/strong> Odpre se povsem novo obzorje, koliko prilo\u017enosti v bistvu ponuja svet. Toliko, da bi morali besedo dolg\u010das prakti\u010dno zbrisati iz slovarja. Poleg tega tudi ugotovi\u0161, da dolo\u010dene stvari mogo\u010de niso tako velike, kot se zdijo in zato za njih tudi ne bi bilo potrebno toliko negativnega \u010dustvenega napora. Oziroma \u010de pogledamo z druge strani, ni nobene potrebe da kdaj koli postanemo ne\u010dimrni, veliko bolj\u0161e je izzivanje samega sebe, da preidemo na vi\u0161ji nivo, \u010detudi to pomeni v geografskem merilu.<\/p>\n Ne\u010dimrnost lahko tudi celo izkusimo v smislu geografskega porekla. To smo v preteklosti \u017ee velikokrat ob\u010dutili in verjetno tudi \u0161e velikokrat bomo, glede na to, da smo majhna dr\u017eava. Vendar je pri tem bistveno, da za\u010dnemo spreminjati percepcijo pri sebi. Pa pri tem smislu ne govorim, da me moti, \u010de nekdo ne ve, kje je na zemljevidu Slovenija. Geografija tudi ni moja mo\u010dna stran in najde se veliko mest in tudi kak\u0161na dr\u017eava, ki je ne bi znal pravilno locirati. Kar me moti so nepotrebni predsodki, pred razli\u010dnimi stopnjami razvoja dolo\u010denega geografskega obmo\u010dja ali nepotrebno posplo\u0161evanje. Sploh na podlagi imena, saj ne more\u0161 soditi knjige po naslovu.<\/p>\n Konec koncev vsi \u017eivimo na istem planetu. Tako lahko tudi bistveno bolj\u0161e razumemo povezanost na vseh nivojih. \u010ce ena dr\u017eava onesna\u017euje, to \u0161e ne pomeni, da bo drugi \u0161lo v ekolo\u0161kem smislu veliko bolj\u0161e. \u010ce sosednja dr\u017eava postaja bolj in bolj bogata, ne pomeni, da je zato stopnja ogro\u017eenosti ve\u010dja, vendar, da v sodelovanju obstaja ve\u010d prilo\u017enosti. Bistveno je razumevanje evolucije in zopet pristop odgovornosti, kaj ti kot posameznik lahko prispeva\u0161, da se bo dolo\u010deno okolje bolj razvilo. In tudi pri tem bi lahko na\u0161li meje. Nikoli ne smemo imeti ne\u010dimrnega odnosa do drugih geografskih obmo\u010djih, prav tako pa izkazati velik ponos na lastno poreklo.<\/p>\n Eden tak velik problem, kot posledica geografske diskriminacije se ka\u017ee v manjvrednostnem kompleksu ali \u0161e v ve\u010d primerih pomanjkanju mednarodnih ambicij<\/strong>. Koliko je slovenskih znanstvenikov, \u0161portnikov, poslovne\u017eev, glasbenikov itn., ki se lahko postavijo ob bok vsem svetovnim ekspertom, ampak jih vseeno zelo malo poka\u017ee take ambicije. Ali pa imajo predsodke. Zato tudi izjemno ob\u010dudujem Siddharto<\/a>, ki se \u017ee od vsega za\u010detka neprestano trudi delovati tudi mednarodno. \u010ceprav priznam, da je vidno vedno manj tak\u0161nih ovir pri ljudeh, vendar kljub vsemu, to mora biti dale\u010d v ospredju zavesti vsakega zemljana, \u00a0da se v tem kontekstu ne smemo nikoli omejevati.<\/p>\n Dokaz za to je bil \u017ee Aleksander Veliki (oziroma \u017ee njegov o\u010de), ki je bil Makedonec in se je nekako po\u010dutil izklju\u010denega iz Gr\u0161ke sofisticirane dru\u0161\u010dine, ki je imela takrat nadvlado. Nato je osvojil cel svet in to pri 30 letih. Danes v na\u0161i dr\u017eavi lahko pogledamo uspe\u0161na slovenska podjetja, kot so Seaway (Japec Jakopin,\u00a0video pogovor<\/a>), Akrapovi\u010d (Igor Akrapovi\u010d, video pogovor<\/a>), Riko (Janez \u0160krabec, video pogovor<\/a>) in mnoga druga, ki so top v svetovnem merilu. Iz male in nepoznane Slovenije. Poleg tega tudi mlaj\u0161a generacija podjetnikov dosega neverjetne rezultate v svetovnem merilu, kot na primer Andra\u017e Tori s podjetjem Zemanta<\/a>. Ne status dru\u017eine, ne dr\u017eavljanstvo, ne kaj drugega ne dolo\u010da tega, kam gremo in kar lahko dose\u017eemo. To dolo\u010da le na\u0161a miselna naravnanost in na\u0161i notranji viri, ki jih razvijemo.<\/p>\n Kljub temu imajo te ambicije tudi drugo plat, ki se jo moramo zavedati. Kar naenkrat tekmujemo z veliko ve\u010djo konkurenco, na teritoriju, ki nam je veliko manj poznan. Znanje kot veliko krat omenjeno, pa je eno najve\u010djih oro\u017eij. Tako moramo biti na to pripravljeni in graditi temelje korak za korakom. V podjetni\u0161tvu je na primer osvajanje trgov v eni tuji dr\u017eavi obi\u010dajno veliko te\u017eje, kot pridobiti tr\u017eni dele\u017e na doma\u010dih tleh. Vsako odpiranje novih trgov pomeni velike vlo\u017eke in finan\u010dna sredstva. \u010ce pogledamo z vidika maske, je res, da tr\u017eimo potencialnim kupcem glede na njihovo bistvo, ki je projecirano na dolo\u010den del maske. Vendar \u010de \u017eelimo do bistva, moramo razumeti tudi masko. In spoznavanje te maske predstavlja investicijo za podjetje. No, to velja, \u010de upo\u0161tevamo dejstvo, da je malo stvari, ki jih dejansko potrebujemo, vendar gre bolj ali manj za gojenje umetnih potreb, \u010desar en del je zdrav razvoj dru\u017ebe, drugi del ob kaplji \u010dez rob pa razvoj potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe. Enako kot za poslovno podro\u010dje, velja tudi za osebni svet.<\/p>\n Ko govorimo o tujini v okviru ve\u010djih izzivov na osebnem nivoju, so pogosto v ospredju sredstva. To lahko kar odkrito napi\u0161em, da je pogosto izgovor. Namre\u010d nisem \u0161e sre\u010dal osebe, ki bi si resni\u010dno in mo\u010dno \u017eelela potovati, pa da ni na\u0161la poti za realizacijo svojih sanj<\/strong>. Tukaj govorimo od \u0161tipendij, prostovoljstva, evropskih projektov, nizko cenovnega potovanja, dela za mednarodne korporacije itn. Na fakultetah postajajo vedno bolj popularni programi izmenjave \u0161tudentov, ki so v mednarodnem pogledu ve\u010d kot dobrodo\u0161li. Tako da vsi star\u0161i, podprite svoje otroke, \u010de \u017eelijo v tujino, to bo zagotovo ena najbolj\u0161ih investicij in vsi \u0161tudentje, \u010de imate mo\u017enost, da greste na izmenjavo, izkoristite to prilo\u017enost. Univerzalno pravilo je zopet, kjer je volja tam je tudi pot. Ni dovolj samo \u017eelja, je seveda potrebno tudi ukrepati. Z internetom danes to mogo\u010de pomeni zgolj nekaj klikov.<\/p>\n Tako po\u010dasi pridemo \u0161e do klju\u010dne zadeve, to je nov trend, da svet postaja vse bolj in bolj povezan<\/strong>. Z internetom imamo zgolj klik stran slike najbolj skritih koti\u010dkov sveta, znanja o krajih, kulturah in zgodovini ter o marsi\u010dem drugem, kar presega okvire na\u0161ih meja. Evropa postaja vse bolj in bolj povezana, s pridru\u017eitvijo evropski uniji je potovanje znotraj unije postalo resni\u010dno enostavno. Kar je bil v\u010dasih celotni projekt, kot na primer prehod \u010dez mejo, je danes le \u0161e vpra\u0161anje, kdaj si sploh pre\u010dkal meje z ene dr\u017eave v drugo, saj ve\u010d kot majhnega znaka niti ni. Res je, da to \u0161e ne velja za ves svet, gre pa trend zagotovo v to smer. In ta smer je tudi prava, \u010de bo osrednja nit povezanost, odgovornost, sodelovanje in podobne vrednote ter ne povezovanje z interesi nadvlade nad drugimi tak\u0161nimi in druga\u010dnimi konkuren\u010dnimi unijami.<\/p>\n Kaj vse to pomeni za posameznika. Prvo je zagotovo to, da ni ve\u010d na\u0161 dom zgolj le Slovenija, vendar tudi Evropa<\/strong>, \u0161e malo pa cel svet. \u010ce nam je raven zavesti v\u010dasih omogo\u010dala razmi\u0161ljanje le o tem, da je na\u0161 doma\u010d kraj, ko govorimo o vo\u017enji do Kopra ali Maribora, je nujen miselni preskok, da nam vo\u017enja do Dunaja ali Londona ne predstavlja bistvene razlike, kot vo\u017enja do Murske Sobote. Mobilnost slovenskega naroda je \u017ee tako nizka, na \u010demer moramo vsi neprestano graditi. Prvi misleni preskok je tako, da se odpravimo v tujini in ugotovimo, da to v bistvu sploh ni ve\u010d tujina. Doma\u010de je, \u010de je le to na\u0161a percepcija.<\/p>\n Pomemben element je tudi, da se razvijamo v smislu znanja jezikov. Sicer je res, da postaja angle\u0161\u010dina svetovni jezik, tako da za redna potovanja ni potrebno obvladati ve\u010d jezikov, kot neko\u010d. Vendar \u0161e vseeno, ko se pogovarjam z uspe\u0161nimi poslovne\u017ei, pravijo da naredijo v tujini najve\u010d posla v dr\u017eavah, kjer govorijo njihov jezik. Tukaj pridemo do reka, ve\u010d jezikov kot zna\u0161, ve\u010d velja\u0161. Zopet, dolg\u010das bi morali zbrisati iz besednjaka, \u010de nekdo ne ve, kaj bi po\u010del, naj se gre u\u010diti enega izmed jezikov. Prilo\u017enosti za rast in razvoj je neskon\u010dno, tako da \u0161e enkrat, \u017eivimo v neverjetno privla\u010dnih \u010dasih.<\/p>\n