{"id":493,"date":"2009-06-07T20:44:57","date_gmt":"2009-06-07T20:44:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.blazkos.com\/?p=493"},"modified":"2009-06-07T20:44:57","modified_gmt":"2009-06-07T20:44:57","slug":"iz-cone-udobja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/iz-cone-udobja\/","title":{"rendered":"Iz cone udobja"},"content":{"rendered":"

Za vsak ve\u010dji osebnostni ali poslovni dose\u017eek, se je potrebno podati iz cone udobja. Vsak od nas ima na vseh podro\u010djih \u017eivljenja dolo\u010deno cono, kjer se po\u010duti udobno; to je obmo\u010dje, kjer posameznik povsem obvladuje veliko ve\u010dino aktivnosti in s tem bolj ali manj tudi situacije. Za razvoj in ve\u010danje kompetentnosti je vedno potrebno izven te cone, kar predstavlja obi\u010dajno velik osebnostni izziv. Podjetni\u0161tvo je ena izmed aktivnosti, kjer se moramo podati dale\u010d iz cone udobja za dalj\u0161o \u010dasovno enoto. Znova in znova. Tako podjetni\u0161tvo predstavlja idealen model za preu\u010devanje, kaj se iz cone udobja dogaja in zakaj se ljudje izven teh meja tako neradi podamo. Ob tem se je seveda tudi smiselno vpra\u0161ati, kaj so orodja in tehnike, da je tak podvig \u010dim bolj u\u010dinkovit oziroma \u010dim manj \u00bbbole\u010d\u00ab. Nenazdanje pa je mo\u010d spoznanj iz podjetni\u0161tva prenesti tudi na vsa druga podro\u010dja \u017eivljenja. Torej vzemimo podjetni\u0161tvo iz cone udobja pod drobnogled\u2026 \u00a0<\/span>\u00a0<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Podjetni\u0161tvo prina\u0161a veliko dobrobiti, tako za posameznika, kot tudi za dr\u017eavo. Na ravni posameznika govorimo predvsem o samoaktualizaciji, realizaciji lastne ideje, delo z ljudmi, ki jih sam izbere\u0161, mo\u017enost veliko ve\u010djega finan\u010dnega zaslu\u017eka in podobno. \u010ce se povzpnemo na makro raven, se pravi lokalno, nacionalno ali \u0161e \u0161ir\u0161e, pa podjetniki na trg prina\u0161ajo nove produkte, odpirajo delovna mesta, polnijo dr\u017eavno blagajno, prispevajo k gospodarski rasti in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Iz vseh vidikov same pozitivne stvari.<\/span><\/p>\n

Na drugi strani se pojavlja vpra\u0161anje, zakaj se toliko malo ljudi odlo\u010da za podjetni\u0161tvo? Kot omenjeno, povsem enako vpra\u0161anje se nana\u0161a tudi na podobne odlo\u010ditve, ki pomenijo sprehod izven cone udobja za dalj\u0161i \u010das. Obstaja veliko raziskav, \u0161tudij in drugih dokumentov, ki naslavljajo ta problem. Ogromno se vrti okoli infrastrukture, izobra\u017eevalnega sistema, dav\u010dne politike in podobno. Vse to so zagotovo izjemno pomembni dejavniki, ki lahko spodbujajo ali zavirajo podjetni\u0161ko aktivnost, kljub vsemu pa je bit problema povsem nekje drugje. V splo\u0161nem lahko velikokrat sli\u0161imo, da je podjetni\u0161tvo tvegano<\/strong> in da je to eden izmed razlogov, zakaj se ljudje ne podajajo v podjetni\u0161tvo. To je vsekakor resnica, si pa to tveganje velikokrat napa\u010dno razlagamo. (\u010ce vas podjetni\u0161tvo ne zanima, lahko podjem zamenjate z nekim velikim osebnim ciljem, ki vam predstavlja velik izziv.)<\/span><\/p>\n

<\/span>Izzivi iz cone udobja<\/span><\/h4>\n

Statisti\u010dno gledano pribli\u017eno 8 od 10 podjetji propade, torej je tveganje, da bomo realizirali zastavljeno vizijo s tega vidika veliko. Sicer najuspe\u0161nej\u0161i ljudje pravijo, da ne dajo veliko na statistiko, ampak razvijmo misel \u0161e nekoliko naprej. Ali je res problem v tem tveganju? Namre\u010d finan\u010dno ljudje dostikrat \u010disto radi tvegamo, \u010de pogledamo uspe\u0161nost casinojev, loterij, vlaganja na borzo in drugih rizi\u010dnih finan\u010dnih odlo\u010ditev. Tveganje iz tega vidika, se pravi finan\u010dnega ter z vidika vlo\u017eka na\u0161ega \u010dasa ni tak problem, saj ljudje oboje vlagamo tudi v druge aktivnosti, kjer imamo statisti\u010dno veliko manj\u0161e mo\u017enosti, da kaj od tega sploh pridobimo.<\/span><\/p>\n

Na tej to\u010dki je potrebno uvesti \u0161e eno drugo kategorijo, to je mejna koristnost \u010dasa in denarja. Ta pravi, da nam vsaka nadaljnja enota denarja prinese manj\u0161o korist. \u010ce na to pogledamo z druge strani, je zagotovo to, da tvegamo vse svoje premo\u017eenje ali ve\u010dino izjemno tvegano dejanje. Ampak malo je podjetnikov, ki na tak na\u010din tvegajo. Povpre\u010den \u0161tudent z absolventskim sta\u017eem nima kaj izgubiti, razen nekaj privar\u010devanega denarja. Z odprtjem popoldanskega s.p.-je \u0161e to ne. Povpre\u010dno situirani \u010dlovek srednjih let, ki mu nekaj tiso\u010d evrov za za\u010detek podjema ne predstavlja nobeno tveganje, \u0161e posebno, \u010de z lahkoto dobi zopet novo slu\u017ebo. Vendar se majhen del tako enih, kot drugih omenjenih posameznikov podaja v podjetni\u0161tvo (kar ni ni\u010d nenavadnega). Torej se to tveganje nana\u0161a na povsem druge stvari, ki so veliko globlji sestavni del tega tveganja. <\/span><\/p>\n

Za razumevanje resni\u010dnih zaviralnih faktorjev pri posamezniku, moramo te \u00bbtvegane\u00ab situacije razdeliti v dve skrajni kategoriji (za plasti\u010dni prikaz). V prvo kategorijo sodijo stvari, ki jih ozna\u010dujemo kot zabava, pravila igre naj bi bila bolj ali manj znana in delno vzdignjena raven adrenalina nam predstavlja neke vrste po\u017eivitev \u017eivljenja (casino, loto, skok s padalom itn.). Druga kategorija so aktivnosti, ki jih povezujemo s pomembnimi \u017eivljenjskimi situacijami. Prva karakteristika te kategorije je, da je lahko veliko ve\u010d mo\u017enih posrednih izidov, povezanih situacij in podobno. Gre pravzaprav za sklop mo\u010dno povezanih potencialnih aktivnosti, kjer vsaka vsebuje dolo\u010deno raven tveganja, mo\u017enih izidov pa je mnogo ve\u010d, kot smo zmo\u017eni logi\u010dno analizirati itn. To so za vsakega posameznika izjemno stresne situacije. <\/span><\/p>\n

Primeri tak\u0161nih situacij poglej podjetni\u0161tva so tudi na primer vzpostaviti kontakt z nekom, ki ti je v\u0161e\u010d, javno nastopanje, izbira karierne poti ali menjava delovnega mesta in podobno. Torej pri teh \u017eivljenjskih situacijah govorimo o dalj\u0161em obdobju negotovosti<\/strong>. Ljudje imamo radi odgovore na stvari takoj in tam kjer ne poznamo mo\u017enih rezultatov, \u0161e manj pa izida, je \u010dasovno obdobje dalj\u0161e, to predstavlja za nas velik psiholo\u0161ki napor. Bolj kot govorimo o nekih temeljnih \u017eivljenjskih situacijah, te\u017eje prena\u0161amo to negotovost. Ko govorimo o negotovosti, lahko to takoj pove\u017eemo s kompetentnostjo ter zaupanjem samim vase in v lastne sposobnosti. Ob pojavu vrzeli med odgovornostjo in zaupanjem v lastne sposobnosti, se pojavi negotovost, ki pa je tesno povezana s strahom<\/strong>, kot varovalnim mehanizmom, da se ne bi \u00bbopekli\u00ab. Ljudje v skladu z motivacijskim mehanizmom<\/a> stremimo k stvarem, ki nam predstavljajo u\u017eitek (imamo predstavo, da nam ga prina\u0161ajo, ni pa nujno) in se izogibamo stvari, ki nam predstavljajo bole\u010dino. \u00a0<\/span>\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

Sedaj pa vzamemo pod drobnogled situacije, ki vsebujejo tveganje in jih opredeljujemo kot zabavne in tiste, ki se jih obi\u010dajno po veliki \u010drti izogibamo (dalj\u0161e obdobje negotovosti). Hitro lahko ugotovimo, da slednje vsebujejo dolo\u010dene klju\u010dne elemente, kjer se tudi skriva odgovor, zakaj je tako malo podjetnikov. Prvi element je zagotovo odgovornost<\/strong> ter z odgovornostjo povezano odlo\u010danje<\/strong>. Kot je rekel veliki psiholog Siegmnund Freud, ve\u010dina ljudi si v resnici ne \u017eeli svobode, ker svoboda vklju\u010duje odgovornost, ljudje pa so prestra\u0161eni odgovornosti. Pri lotu enostavno vpla\u010date sre\u010dko, sprejmete tveganje, vendar pri tem nobene dodatne odlo\u010ditve, predvsem pa ne ve\u010dje odgovornosti za rezultat (razen mogo\u010de \u010de nismo zastavili ve\u010dino svojega premo\u017eenja). Ljudje imamo razli\u010dne vodje na razli\u010dnih ravneh – politika, zdravje, delo itn. zato, da se odlo\u010dajo namesto nas (in lahko potem kritiziramo njihove odlo\u010ditve). :)<\/span><\/p>\n

S tem, ko sprejmemo odgovornost, pridemo tudi do pritiska<\/strong>, ki ga moramo biti zmo\u017eni prena\u0161ati. Ve\u010dja kot je odgovornost, ve\u010dji je pritisk iz vse ve\u010d strani. Ta pritisk je povezan tako s pri\u010dakovanji ljudi, ki so odvisni od na\u0161ih odlo\u010ditev, kot tudi z neprestanimi problemi<\/strong>, ki se pojavljajo znova in znova ter na podlagi katerih moramo te odlo\u010ditve sprejemati. Pritisk je seveda tesno povezan s stresom<\/strong>, vpliv stresa (preko minimalne meje pozitivnega vpliva) na zdravje, odnose, sposobnost odlo\u010danja itn. pa je lahko fatalno. Z odgovornostjo in odlo\u010ditvami se poleg stresa in pritiska izpostavimo \u0161e dodatnim elementom, ki spodbujajo to negotovost in tako dobimo za\u010daran krog.<\/span><\/p>\n

Eden izmed sestavnih delov pritiska in stresa so zavrnitve<\/strong>. S sprejetjem proaktivnega pristopa, odgovornosti in odlo\u010ditev, pride tudi veliko NE-jev. Ljudje ne maramo zavrnitev, ker lahko bistveno vplivajo na dojemanje lastne vrednosti. \u017de ob sami zavrnitvi lahko pridemo v nerodno situacijo in ni\u010d druga\u010de ni tudi kasneje. Seveda so zavrnitve samo vmesen, povsem naraven korak na poti do doseganja cilja, vendar mislim, da bi bila velika la\u017e, \u010de bi rekli, da so zavrnitve prijetne. Ampak uspe\u0161ni ljudje se lo\u010dijo od ostalih v tem, da po\u010denejo stvari, ki jih ostali no\u010dejo. <\/span><\/p>\n

Drugi tak velik element je strah pred neuspehom<\/strong>, velikokrat pa tudi strah pred uspehom (ter mnogo drugih strahov). Vsak od nas se bolj ali manj zaveda, da je sestavni del uspeha kopica neuspehov, \u010de jih sploh lahko tako imenujemo. O tem je bilo napisanega \u017ee veliko in to je pa\u010d del cene, ki jo je potrebno pla\u010dati. Zelo pogosto, vendar veliko manj poznan je tudi strah pred uspehom<\/strong>. Ta je tesno povezan predvsem s samopodobo in socialnim pogojevanjem, se pravi kako se bo spremenila percepcija bli\u017enje okolice do posameznika, ko bo ta uspe\u0161en. Zelo dober test strahu pred uspehom je, \u010de pomislite na primer, da ste odgovorni za 100 ljudi (\u010de pove\u017eemo uspeh z odgovornostjo), ali \u010de recimo pomislite, da vsak mesec zaslu\u017eite 20.000\u20ac (\u010de uspeh pove\u017eemo s finan\u010dnim stanjem). <\/span><\/p>\n

\u0160e en tak pojav, ki je psiholo\u0161ko zahteven in ima lahko negativen vpliv na podjetni\u0161tvo je splo\u0161no mnenje<\/strong>. S tem, ko se nekdo poda v podjetni\u0161ke vode, stopi izven povpre\u010dja. Povpre\u010dje ima vedno tendenco, da tiste, ki odstopajo vle\u010de nazaj. Tako je tudi prav, saj je na nek na\u010din s tem svet v ravnovesju, vsak pa ima svojo ustrezno vlogo. Je pa to psiholo\u0161ki izjemno zahtevno, sploh \u010de si navezan na mnenja drugih ljudi. \u010ce prebrskate nekoliko po forumih ali kje drugje na spletu, lahko za vsakega, ki kakor koli odstopa najdete razli\u010dne, velikokrat neutemeljene kritike, \u017ealjivke, gro\u017enje itn. Pogosto taka dejanja pove\u017eemo z zavistjo, ki je mogo\u010de res v dosti primerih del tega, vendar se mi to bolj zdi sestavni del delovanja dru\u017ebe za voljo prej omenjenega ravnovesja. Vsak pol ima svoj antipol, napetost med njima pa predstavlja razvoj sveta in rast. Brez dvoma imajo pomemben vpliv in vlogo pri tem tudi mediji. Ko govorimo o podjetni\u0161tvu in medijih, mo\u010dno upam, da prihajajo \u010dasi, ko bodo podjetniki kon\u010dno prikazani kot nacionalni heroji in ne ve\u010d kot skoraj kriminalci. Vendar so tudi mediji zgolj samo odsev okolja samega. Vse potreuje svoj \u010das.<\/span><\/p>\n

Zadnji tak ve\u010dji faktor, zakaj ljudje ostajajo v coni udobja in se ne podajajo tudi v podjetni\u0161tvo je zagotovo tudi udobno \u017eivljenje<\/strong>. \u010ce nekdo \u017eivi skrajno udobno \u017eivljenje (ni \u00bbpush\u00ab motiva), smatra, da nima nobenega vi\u0161jega poslanstva oziroma ne obstaja noben drug \u00bbpull\u00ab motiv, da bi se podal iz cone udobja, je malo verjetnosti, da se bo to tudi zgodilo. Za vsak premik obstaja nek motiv, kar izjemno dobro poznamo kot motivacijo in tudi v podjetni\u0161tvu ni ni\u010d druga\u010de. Vsi posamezniki delujemo na ta na\u010din, nih\u010de ni izjema. <\/span><\/p>\n

\u017divljenje nas velikokrat, obi\u010dajno to imenujemo (ne)sre\u010dne situacije, dobesedno porine iz cone udobja. V drugih primerih imajo posamezniki tako mo\u010den \u00bbdrive\u00ab, ki presega se\u0161tevek vseh bole\u010din izven cone udobja. Se mi pa zdi, da je bilo \u017eivljenje zadnjih 15 let ali celo ve\u010d v Sloveniji izjemno udobno in zato tudi ni bilo toliko podjetni\u0161kih aktivnosti. \u010ce ni ne enega, ne drugega, ljudje enostavno stagniramo. Sicer pa lahko re\u010dem, da v zadnjih letih sre\u010dujem vedno ve\u010d podjetnikov, ki se podajajo na podjetni\u0161ko pot iz motiva po uspehu ali iz kak\u0161nega drugega \u00bbpull\u00ab motiva, sedanja kriza pa zna biti v nekaterih primerih tudi dober \u00bbpush\u00ab motiv. Toliko o udobnem \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

<\/span>Orodja iz cone udobja<\/span><\/h4>\n

Ko enkrat identificiramo s \u010dim se bomo morali soo\u010diti izven cone udobja, se pojavi \u0161e bolj pomembno vpra\u0161anje, katera orodja oziroma tehnike so nam na voljo, da se lahko uspe\u0161no soo\u010dimo z vsemi temi na\u0161tetimi izzivi. Seveda obstaja veliko razli\u010dnih tehnik, zato bi si ogledali nekaj najpogostej\u0161ih, ki jih uporabljajo uspe\u0161ni ljudje.<\/span><\/p>\n

Najbolj uspe\u0161ni posamezniki iz cone udobja so tisti, ki jih \u017eene gore\u010da \u017eelja po realizaciji dolo\u010dene vizije, \u017eelja po uspehu, po osebni samoaktualizaciji, torej po tem, da \u017eivljenje ne bo zaman zapravljeno. Preu\u010devanje takih posameznikov, tudi v najbolj ekstremih situacijah, kot so bila na primer \u017eivljenja v tabori\u0161\u010dih, je pokazalo, da gore\u010di posamezniki dojemajo svoje poslanstvo neprimerljivo ve\u010dje od problemov s katerimi se soo\u010dajo<\/strong>. To pripelje do gore\u010dega vzroka, zakaj so pripravljeni skozi vsako oviro. Kaj predstavlja kakr\u0161en koli problem proti ve\u010dnosti? Torej vsi smo neprimerljivo ve\u010dji od vsakega problema s katerim se soo\u010damo. <\/span><\/p>\n

Zgodbo lahko nadaljujemo pri razumevanju percepcijskega zemljevida<\/strong>. Ste se kdaj vpra\u0161ali, zakaj nekdo, ki vidi psa do\u017eivi neizmerni naval ljubezni, ga \u017eeli takoj pobo\u017eati itn., nekdo drug pa se raje izogne sre\u010danju s psom na metre dale\u010d? Percepcija samega psa in tudi situacija sre\u010danja je povezana s povsem druga\u010dno predstavo, ki prikli\u010de tudi druga\u010dna \u010dustva, s tem odziv in stopnjo stresa. Ne bi se na tej to\u010dki poglabljali v izvore ali druge podrobnosti, bistveno je, da identificiramo situacije, ki so za nas resni\u010dno \u010dustveno breme in nato delamo na njih. Nekomu upravljanje milijonov ne predstavlja nobenega stresa, neko drug se ob tem zmrazi. Vsak od nas ima neke kriti\u010dne to\u010dke, ki predstavljajo najve\u010dji izziv iz cone udobja in to so to\u010dke, ki jih je potem potrebno po\u010dasi osvajati. Za razumevanje percepcijskega zemljevida moramo seveda izjemno dobro poznati sebe<\/a>, kaj so na\u0161e prednosti in kaj slabosti. S tem pa tudi vemo, kaj so na\u0161a mo\u010dna oro\u017eja izven cone udobja in kaj so tista podro\u010dja, kjer nas bo pohod izven cone udobja nekaj nau\u010dil. To podro\u010dje si zaslu\u017ei povsem svojo objavo, tako da drugi\u010d podrobneje o tem. Obstaja tudi nekaj trikov, kako lahko spremenimo le\u010de percepcijskega zemljevida. <\/span><\/p>\n

Primer menjave le\u010de percepcijskega zemljevida je na primer, da dojemamo posel kot igro<\/strong> in se s tem \u010dustveno distancirajo od samih stresnih situacij. Prav tako posameznih situacij ne jemljemo ve\u010d smrtno resno. To po\u010den veliko uspe\u0161nih poslovne\u017eev in tako gledajo na sprehod iz cone udobja, kot na sicer izjemno resno, vendar \u0161e vedno igro, kjer imajo razli\u010dni akterji, ki tekmujejo med seboj, mo\u017enost igrati razli\u010dne poteze, zmagovalna kombinacija potez pa bo vodila do kon\u010dnega triumfa. Igranje igre prinese pomembna spoznanja, ki so izkustvo za nadaljnje igranje, prav tako pa ve\u010djo kompetentnost posameznika, oziroma dodatna oro\u017eja za nove pohode iz cone udobja.<\/span><\/p>\n

Podobno orodje je tudi, da situacijo s katero se soo\u010damo prenesemo v druge okvire. Zopet se od situacije distanciramo in sicer tako, da se vpra\u0161amo, kaj bi v tej situaciji naredil nekdo drug<\/strong>, na primer ekspert v pogajanjih, javnem nastopanju, odlo\u010danju itn. To so lahko osebe, ki jih poznamo, smo o njih brali, ali vam kakor koli druga\u010de predstavljajo vzor. Take osebe obi\u010dajno idealiziramo, obenem pa se \u010dustveno nekoliko distanciramo od situacije, kar nam olaj\u0161a soo\u010danje s problemi.<\/span><\/p>\n

Zelo u\u010dinkovit pristop k podaji na pot izven cona udobja in soo\u010danja z izzivi je mantra uspe\u0161nega Britanskega podjetnika in sicer: \u00bbScrew it, just do it!<\/a>\u00ab Bolj kot v za\u010daranem krogu razmi\u0161ljamo o dolo\u010deni situaciji, ve\u010dje \u010dustveno breme nam predstavlja. Veliko ljudi na svetu je, ki radi govorijo in zelo malo tistih, ki se lotijo stvari in jih naredijo. Tone in tone teorije ali razglabljanja in razpredanja je neprimerljivo s kan\u010dkom prakse \u2013 tako da, just do it!<\/strong> Vseeno velja poudariti, da gre za kombinacijo obojega, znanja<\/strong> in delovanja. Namre\u010d znanje, se pravi izkustvo drugih, ki so se \u017ee uspe\u0161no podali na dolo\u010deno podro\u010dje izven cone udobja in razumevanje dane situacije je najve\u010dje oro\u017eje, \u010de je to povezano tudi z delovanjem. Eno brez drugega lahko predstavlja veliko ve\u010djo krivuljo u\u010denja in s tem tudi bole\u010dine.<\/span><\/p>\n

Ustavimo se \u0161e pri eni spremembi percepcijskega zemljevida. Vsak uspe\u0161en posameznik, mora slej kot prej spremeniti percepcijo sebe iz \u017ertve problemov (odzivnost) v proaktivni pristop, torej da postane re\u0161evalec problemov<\/strong> (problem solver). Iz cone udobja prihaja problem za problemom in vsa odgovornosti je samo na nas. Zelo pomaga, \u010de v sklopu tega percepiramo, da nam \u017eivljenje ne po\u0161ilja ve\u010djih problemov, kot smo jih sposobni re\u0161iti. Druga pomembna percepcija pa je ta, da je potrebno obi\u010dajno probleme re\u0161evati na drugi ravni, kot so nastali. Pri podjetni\u0161tvu pridejo problemi iz vseh strani – partnerjev, strank, dobaviteljev, okolice itn. in z vsemi se je potrebno soo\u010diti. Ko smo sposobni re\u0161evati dolo\u010den nivo problemov, ne pridemo do \u00bbmiru\u00ab, vendar do problemov \u0161e na vi\u0161ji ravni. Tako se ta igra \u017eivljenja nikoli ne kon\u010da.<\/span><\/p>\n

Na koncu pa pridemo \u0161e do treh bistvenih stvari, ki imajo neverjeten vpliv na to, kako uspe\u0161ni bomo izven cone udobja. Prvi in najve\u010dji vpliv ima zagotovo \u017eivljenjski partner<\/strong>. Mnoge raziskave izjemno uspe\u0161nih ljudi so pokazale, da je izbira partnerja, ki te podpira, sku\u0161a razumeti in pomaga na poti izven cone udobja klju\u010dnega pomena. V nasprotnem primeru, \u010de nas partner spodbuja, da ostanemo v coni udobja (velikokrat zaradi lastnih strahov), ima to za posameznika lahko izjemno zaviralni pomen.<\/span><\/p>\n

Podobno vlogo imajo tudi prijatelji<\/strong> in ljudje, s katerimi se dru\u017eimo, mogo\u010de tudi svetovalci. Te nas lahko zopet ali spodbujajo in nam stojijo ob strani izven cone udobja, ali pa nas zavirajo. Poleg tega imajo prijatelji lahko klju\u010dno vlogo pri soo\u010danju s problemi, tako da se enostavno z njimi pogovorimo. Obi\u010dajno je tako, da iste ptice letajo skupaj (\u0161portniki, znanstveniki, poslovne\u017ei\u2026), torej tudi ljudje v na\u0161em socialnem krogu premagujejo podobne probleme. V\u010dasih pa tudi druga\u010den pogled na problem lahko predstavlja pomembno re\u0161itev (znanstvenik pomaga poslovne\u017eu). Vedno smo obkro\u017eeni z ljudmi, ki nam lahko pomagajo preko problemov izven cone udobja, samo identificirati jih moramo.<\/span><\/p>\n

Na koncu je tukaj \u0161e \u0161port in rekreacija<\/strong>. V bolj\u0161i fizi\u010dni in posledi\u010dno psihi\u010dni kondiciji kot smo, la\u017eje se bomo soo\u010dili s problemi izven cone udobja. \u017de dnevno zmerno gibanje, kot je hoja ima lahko neverjetno spro\u0161\u010dujo\u010d u\u010dinek na vse elemente, ki jih prinesejo izzivi. Tudi o tem je bilo veliko napisanega in znanstveno dokazanega, tako da se ne bi spu\u0161\u010dal v podrobnosti. Sam sem to \u017ee velikokrat izkusil na svoji ko\u017ei, vendar na dol\u017eino objave o tem kdaj drugi\u010d.<\/span><\/p>\n

Sinteza dogajanja izven cone udobja torej je, da so za razvoj in rast, napredovanje in uspeh nujni sprehodi iz cone udobja. Ko stopimo izven te cone, se bomo soo\u010dili z novimi izzivi, novo ravnjo problemov, ki jih do sedaj nismo poznali. Pred tem se je nujno opremiti z znanjem, vendar mora biti to povezano tudi z delovanjem, saj tako razvijemo povsem nov nivo izkustva (vsak se mora sam enkrat ope\u010di, da spozna vro\u010dino ognja). Preve\u010d znanja ima lahko obratni, zaviralni u\u010dinek. Tudi ko se podamo z znanjem izven cone udobja, obstaja veliko psiholo\u0161kih trikov, s katerimi si lahko pomagamo pri rasti, spreminjanju sebe in s tem pri premagovanju problemov. Dokler ne premagamo problemov na dolo\u010denem nivoju, se bomo soo\u010dali z enakimi problemi, ko pa jih razre\u0161imo, se bo na\u0161a cona udobja pove\u010dala. To pa ne pomeni, da bomo potem brez problemov, vendar se bomo ali sami podali zopet iz cone udobja v \u0161e \u0161ir\u0161e daljave, ali nas bo \u017eivljenje tja slej kot prej samo potisnilo. S tem pa neprestano razvijamo notranje vire<\/a>, se samoaktualiziramo in \u017eivimo \u017eivljenje. Ni pa vse to individualno delo, saj nam za la\u017eje premagovanje \u017eivljenje po\u0161ilja partnerje, prijatelje, \u0161ir\u0161i socialni krog, knjige, filme in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Ni lahko, je pa vredno!\u00a0<\/span><\/p>\n

\n
\n

Vsebina<\/p>\n<\/span><\/div>\n