\u010ce podjetni\u0161tvo kot tekma poteka na povsem fizi\u010dni ravni – ravni telesa ter primarne tekovalnosti in dominantnosti, lahko gledamo na podjetni\u0161tvo tudi kot na umetnost, ki se dotakne nekoliko vi\u0161jega nivoja. Sicer imajo primitivna \u010dustva tudi \u017eivali, vendar \u0161ele \u010dlovek pozna \u0161ir\u0161i spekter \u010dustev, ki so tudi bolj globoka in ne ve\u010d na tako primarni ravni, kjer gre predvsem za povezavo z odzivom boj (jeza) ali beg (strah) in iskanje varnosti v ustaljenih, poznanih vzorcih (navezanost). \u010ceprav vseeno ljudje dostikrat po nepotrebnem ostanemo ujeti na tem nivoju. Druga\u010de je umetnost pri \u010dloveku povezana predvsem s \u010dustvi ter desno mo\u017egansko polovico, ki skrbi za kreativnost, empatijo, prostorsko predstavo itn.<\/p>\n
\u017de od samega razvoja uma sku\u0161a \u010dlovek izra\u017eati samega sebe in najbolj\u0161i na\u010din za izpoved notranjega stanja je zagotovo ravno umetnost. Na tiso\u010de raziskav je pokazalo, da \u00bbsrce\u00ab s svojimi \u010dustvi skoraj vedno premaga razum, najbolj pa zazanmujejo na\u0161e \u017eivljenje dogodki, ki so povezani z globokimi \u010dustvi \u2013predvsem ljubeznijo. Pri umetnosti gre tako za na\u010din komunikacije, izra\u017eanja ter sporo\u010danja, \u017eeljo po tem, da pri nekomu vzbudimo to\u010dno dolo\u010dena \u010dustva oziroma neko drugo stanje ali situacijo. Izra\u017eanje lahko poteka na mnogo na\u010dinov. Komunuiciranje lahko poteka preko razli\u010dnih kanalov od vizualnih (slikanje, kiparjenje,…), avditivnih (proza, poezija, glasba, javni nastopi,…), kinesteti\u010dnih (ples, akrobatstvo…), nenazadnje pa tudi gustatori\u010dnih (kulinarika, me\u0161anje pija\u010d…) in olfaktori\u010dnih (me\u0161anje vonjev…) ter pogosto kombinacijo razli\u010dnih kanalov (gledali\u0161le, film…). Z razvojem digitalne revolucije je umetnost dobila \u0161e povsem nove razse\u017enosti.<\/p>\n
Motivi umetnosti so razli\u010dni, dale\u010d\u00a0 najpogostej\u0161i motiv pa je verjetno lepota in ljubezen. Ljudje imamo zapisano v genih, da nas privla\u010dijo lepe stvari, ljubezen in strast pa je zagotovo ena najpomembnej\u0161ih vrednot vsakega posameznika. Smisel \u017eivljenja za ve\u010dino ljudi brez ljubezni enostavno ne obstaja. To lahko opazimo povsod v umetnosti, kjer umetnik sku\u0161a zajeti svojo globoka \u010dustva, edinstvena \u010dustva, tako mo\u010dna notranja stanja, da jih je potrebno preliti v dolo\u010den medij (ki nato del tega stanja prena\u0161a ostalim). Obstaja \u0161e veliko drugih motivov, od verskih, zmagoslavnih, eroti\u010dnih, \u0161okantnih itn. Verjetno ga skoraj ni globokega \u010dustva in veliekga dogodka v zgodovini, ki ga ne bi hotela opisati umetnost.<\/p>\n
Ni\u010d druga\u010de ni v podjetni\u0161tvu. Vsako podjetje je po svoje prava umetnina, odraz podjetnika, ki se je na nek na\u010din izrazil in ustvaril nekaj povsem novega. Sam primarno vidim podjetni\u0161tvo predvsem kot na\u010din izra\u017eanja posameznika. Skozi podjetje lahko transformira svoja hotenja, bole\u010dine, \u017eelje, ambicije, sodelovanje z ljudmi, skratka veliko svojih \u010dustev, ki se odra\u017eajo na povsem drugih nivojih. Poglejmo si jih nekaj.<\/p>\n
Iskanje poslovnih prilo\u017enosti in razvoj dobrih idej je \u010dista umetnost. Potrebuje\u0161 posluh za trg, emaptijo za razumevanje problemov \u010dlove\u0161tva. Te\u017eko pride\u0161 do dobri idej \u010de nima odprtega uma ter si obenem kreativen in inovativen. Nove re\u0161itve pomenijo pogled na stvari iz drugega zornega kota, lahko gre tudi samo za \u010dustveno inoviranje. Podjetniki so tisti, ki jim niso v\u0161e\u010d obstoje\u010de re\u0161itve ter imajo vizijo (tako kot vsi drugi umetniki), se pravi videnje, kako lahko s svojo mojstrovino spremenijo svet. Podjetni\u0161tvo je pre\u017eeto z odprtostjo, spremembami, kreativnostjo in druga\u010dnostjo.<\/p>\n
Umetnost se nato nadaljuje \u017ee pri oblikovanju celostne grafi\u010dne podobe podjetja. Obi\u010dajno podjetnik izbere barve in oblike, ki so mu v\u0161e\u010d. Nekateri dajo ve\u010d na estetiko grafi\u010dne podobe, drugi manj. Iz celostne grafi\u010dne podobe nato sledi tudi spletna stran, marketin\u0161ki materiali in celostni ostali material, ki pri posamezniku ustvarja sliko in predstave o samem podjetju. Obi\u010dajno celostna grafi\u010dna podoba odseva tudi vrednote podjetja in na podlagi tega vpliva tudi na nakupno odlo\u010ditev potencialnih strank. Tudi urejenost prostorov podjetja bi lahko zajeli v ta umetni\u0161ki del. Nato se umetnost raz\u0161iri \u0161e na funkcije podjetja, predvsem na marketing. Radijski ali televizijski oglas je \u010dista umetnost. Nekdo, ko se loti podjetni\u0161tva obi\u010dajno nima sredstev za najem najbolj\u0161ih ekspertov. Tako postane umetnik kar sam. Poznam veliko podjetnikov, ki so se prelevili v umetnike za\u010detnike. Enostavno so odprli PhotoShop, vzeli v roko knjigo in se nau\u010dili osnov oblikovanja. Drugi so izkoristili oblikovalske zmo\u017enosti urejevalnika besedil do konca. Tretji delajo s prijateljem, ki je oblikovalec in podajajo smernice. Odli\u010dno je, \u010de ima podjetnik vsaj malo \u017eilice za umetnost.<\/p>\n
\u0160e veliko pomembnej\u0161i del umetnosti v podjetni\u0161tvu je industrijski dizajn. Namre\u010d dizajn ima izjemno veliko dodano vrednost, saj nam je ljudem \u0161e vedno lepota izjemno pomembna. To lahko vidimo pri avtomobilih, tehniki, beli tehniki in mnogih drugih produktih. Primeri uspe\u0161nega dodajanja vrednosti z dizajnom so podjetja kot na primer Apple, BMW, nenazadnje tudi Gorenje s svojo posebno izdajo bele tehnike. Steve Jobs, odgovorna oseba za uspeh podjetja Apple je pri zasnovanju operacijskega sistema izjvil, da bodo oblikovali tako lepe ikone, da jih bo uporabnik \u017eelel polizati na ekranu. Steve Jobs se je zavedal dodane vrednosti dizajna in popeljal podjetja Apple v izjemne uspehe. Torej podjetni\u0161tvo je prava umetnost.<\/p>\n
Nenazadnje pa lahko govorimo o umetnosti v podjetni\u0161tvu tudi na nivoju zgodbe podjetja. Podjetni\u0161tvo je v osnovi prodajanje \u010dustev. To tudi lo\u010duje podjetni\u0161tvo od managementa. Podjetni\u0161tvo je prodajanje zgodbe, tako je na nek na\u010din vsak javni nastop podjetnika, prodajni sestanek ali kar koli podobnega dejansko umetnost. Pravi podjetniki so tako umetniki kar prete\u017eni del svojega \u010dasa. To je na\u010din njihovega \u017eivljenja in delovanja. Mogo\u010de se jih ve\u010dina tega niti ne zaveda.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce podjetni\u0161tvo kot tekma poteka na povsem fizi\u010dni ravni – ravni telesa ter primarne tekovalnosti in dominantnosti, lahko gledamo na podjetni\u0161tvo tudi kot na umetnost, ki se dotakne nekoliko vi\u0161jega nivoja. Sicer imajo primitivna \u010dustva tudi \u017eivali, vendar \u0161ele \u010dlovek pozna \u0161ir\u0161i spekter \u010dustev, ki so tudi bolj globoka in ne ve\u010d na tako primarni […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18520,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false},"categories":[58],"tags":[],"yoast_head":"\n