Z razvojem \u017eivljenja in kasneje z razvojem uma smo ljudje oblikovali razli\u010dne discipline v katerih izra\u017eamo sami sebe, se samoaktualiziramo in poka\u017eemo ter izkoristimo svoje talente. Konec koncev je to tisto, kar nas osre\u010duje, nam napolni \u017eivljenje, prav tako pa tudi zapolni \u010das, ki ga pre\u017eivimo na tej zemeljski obli med na\u0161im rojstvom in smrtjo. Za povrhu posredno zapolnimo \u0161e kak\u0161no ni\u017ejo potrebo. Kar je po drugi strani \u0161e toliko bolj pomembno pa se v tem \u010dasu tudi osebnostno razvijemo in nau\u010dimo novih stvari ter spoznamo nove ljudi, ki \u0161e toliko bolj prispevajo k na\u0161emu razvoju.<\/p>\n
\u010ce si priznamo ali ne, velik del \u010dlove\u0161ke narave in na\u0161ih dejavnostih predstavlja tekmovalnost. Izvor tega je seveda povsem znan in jasen in izvira iz \u017eivalskega sveta, kjer najve\u010dji in najmo\u010dnej\u0161i primerek, tisti, ki premaga najve\u010d nasprotnikov (vsaj kratkoro\u010dno) dobi mo\u017enost, da raz\u0161iri najve\u010d svojih genov. Najmo\u010dnej\u0161i alfa samec in najprivla\u010dnej\u0161e samice. Vendar nam ob razvoju uma in civilizacije ta primarna tekma ni bila dovolj, predvsem pa smo jo \u017eeleli narediti bolj humano. Tako smo seveda izumili \u0161port<\/strong> in razli\u010dne \u0161portne discipline, v katerih \u0161e danes ljudje tekmujejo (ali jih raje spremljajo po televiziji, ker ni potrebno vlo\u017eiti nobenega napora). Sicer se nehumane oblike izra\u017eanja te tekmovalnosti \u0161e vedno ka\u017eejo v vojnah, barskih pretepih in podobno, ampak vsi verjetno upamo, da bo celotno \u010dlove\u0161tvo ozavestilo nesmisel takega po\u010detja z dvigom zavedanja. \u010ce se vrnemo k bistvu, glavne kompetence za uspeh v \u0161portu so predvsem vse tiste sposobnosti, ki so povezane s fizi\u010dnim telesom \u2013 telesna inteligenca, kondicija, ravnote\u017eje, prostorsko zaznavanje itn.<\/p>\n Vendar tekmovanje zgolj na fizi\u010dnem nivoju ni dovolj. Za \u010dloveka. Glede na to, da imamo ljudje talente na mnogo razli\u010dnih podro\u010djih bi zgolj tekmovanje v \u0161portu preferiralo le dolo\u010deno skupino posameznikov. To pa ne bi bilo po\u0161teno. Tako so svoj trg in mo\u017enost izstopanja kmalu na\u0161li ljudje, ki imajo nadpovpre\u010dno razvite sposobnosti desne mo\u017eganske polovice. In tako se je rodila umetnost<\/strong>, ki je za\u010dela sanjavo igrati na \u010dustva ljudi. Prelepe slike, risbe, kipi, poezija, proza, glasba, kulinarika in vse druge oblike umetnosti. Razli\u010dne discipline umetnosti, ki vplivajo na dolo\u010dene na\u0161e \u010dute (vid \u2013 slike, sluh \u2013 glasba itn.) ali kombinacijo teh (gledali\u0161\u010de). Na eni strani odigra klju\u010dno igro vloga lepote, ki nam je ljudem blizu zopet iz naslova reprodukcijskih (in kasneje tudi vi\u0161jih) razlogov, prav tako pa dokazana sposobnost, da lahko z umetnostjo zaigramo na \u010dustva nekoga drugega, predvsem z vklju\u010ditvijo razumevanja stanj \u017eivljenja in empatije.<\/p>\n Imamo pa ljudje dve mo\u017eganski polovici in skupaj z umetnostjo so svoj trg na\u0161li tudi vsi, ki jim je nadpovpre\u010dno delovala leva mo\u017eganska polovica. In tako se je rodila znanost<\/strong> ter v povezavi z znanostjo razvoj tehnologije. Razum je prevzel krmilo. Ne me spra\u0161evati ali je bila prej narisana podoba v jami ali izdelano prvo primitivno orodje. Na svoj ra\u010dun so vzporedno za\u010deli prihajati ljudje, ki so s svojim delovanjem \u017eeleli metodi\u010dno in sistemati\u010dno priti do urejenih in dokazljivih spoznanj. Predvsem z namenom razumevanja delovanja sveta in narave (fizika, biologija itn.), na\u0161ega razvoja ter na drugi strani z namenom razvoja orodij (tehnologij), ki bi nam olaj\u0161ala \u017eivljenje na zemlji. Znanost se je seveda mo\u010dno razvejala in danes imamo na desetine znanstvenih disciplin in podro\u010dij.<\/p>\n Nekoliko kasneje pa se tekma z drugimi zemljani v dolo\u010denih disciplinah, izra\u017eanje zgolj od znotraj navzven ter sku\u0161anje razumevanja zunanjega sveta nekoliko obrne nazaj v \u010dloveka. V tem vidijo svojo ni\u0161o predvsem ljudje, ki radi delajo z drugimi ljudmi ali se poglabljajo vase. Razvijejo se veje, kot je humanizem, psihologija, sociologija in na koncu v zadnjem desetletju \u0161e pop psihologija. V ospredje pride \u010dlovek<\/strong>, njegova psiha in odnosi. Ljudje za\u010dnejo spoznavati, da do sre\u010de, kot enega izmed klju\u010dnih ciljev \u017eivljenja, lahko pridejo le z dosegom samoaktualizacije na eni strani, v kombinaciji z dobrimi odnosi, pozitivno dr\u017eo, tekmovanjem predvsem s samim seboj, ljubeznijo ter ostalimi uspe\u0161nimi socialnimi odnosi na drugi strani.<\/p>\n Vsa \u0161tiri podro\u010dja pa ne bi funkcionirala brez podpornih elementov, ki dejansko sploh omogo\u010dajo osnovno delovanje vsemu temu, vsem tem disciplina, panogam, sektorjem ali kakor koli jih \u017ee imenujemo. To so ne eni strani trgi<\/strong> s svojo ponudbo in povpra\u0161evanjem (potrebami, problemi) in s tem tudi trgovina ter na drugi strani celotna infrastruktura<\/strong> s tak\u0161nimi in druga\u010dnimi povezavami, prometom, komunikacijskimi potmi, izobra\u017eevalnimi in\u0161titucijami, dr\u017eavno upravo itn.<\/p>\n \u010cisto na koncu pa je tukaj \u0161e vera<\/strong>, ali duhovni aspekt \u017eivljenja, ki v\u010dasih osmi\u0161lja vso to delovanje, v\u010dasih ponudi dolo\u010dene odgovore, ki jih z uporabo ostalih nivojev ne moremo odgovoriti, v\u010dasih gre zgolj za sredstvo manipulacije. Ne bi se tokrat spu\u0161\u010dal v to podro\u010dje, kdaj ima vera smisel in kdaj ne, je pa vsekakor to podro\u010dje, ki je pomemben del \u010dlovekovega \u017eivljenja.<\/p>\n No, sedaj pa kon\u010dno pridemo do podjetni\u0161tva in kak\u0161na je povezava podjetni\u0161tva z vsemi na\u0161tetimi podro\u010dji. Glavni \u010dar podjetni\u0161tva je ravno v temu, da ko se enkrat podamo na podjetni\u0161ko pot, lahko zajamemo vsa omenjena podro\u010dja. V\u010dasih smo v to celo prisiljeni. Da uporabljamo obe mo\u017eganski polovici. V podjetni\u0161tvu dejansko tekmujemo prav v vseh na\u0161tetih disciplinah.<\/p>\n \u017de samo osnovno udejstvovanje na podjetni\u0161ki poti v tr\u017enem kapitalizmu, ki ga omogo\u010da infrastruktura in napaja infostruktura je \u010dista tekma, kot na \u0161portnem igri\u0161\u010du. Umetnost v podjetni\u0161tvu se ka\u017ee povsod, od celostne grafi\u010dne podobe podjetja, do urejenosti prostorov itn. Znanost in podjetnost hodita z roko v roki, predvsem v ZDA in drugih dr\u017eavah, ki razumejo, da je podjetni\u0161tvo najbolj\u0161i poslovni model za prodajo znanja. Na eni strani je znanost v povezavi s podjetni\u0161tvom \u017ee v sami tehnologiji, ki jo podjetni ljudje prodajajo, na drugi strani je sama ekonomija znanstveno podro\u010dje, ki se ukvarja s preu\u010devanjem delovanja trgov in gospodarskih subjektov, prav tako pa pod-discipline, kot so marketing, prodaja, poslovne finance itn. Na koncu koncev pa so podjetje ljudje in najuspe\u0161nej\u0161i podjetniki ter managerji znajo predvsem delati z ljudmi. Kot piko na i pa podjetni\u0161tvo lahko pove\u017eemo tudi z duhovnim aspektom \u017eivljenja.<\/p>\n Torej na podjetni\u0161tvo lahko gledamo iz razli\u010dnih aspektov in sicer:<\/p>\n Vsi aspekti pa so v podjetni\u0161tvu med seboj tesno prepleteni in povezani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Z razvojem \u017eivljenja in kasneje z razvojem uma smo ljudje oblikovali razli\u010dne discipline v katerih izra\u017eamo sami sebe, se samoaktualiziramo in poka\u017eemo ter izkoristimo svoje talente. Konec koncev je to tisto, kar nas osre\u010duje, nam napolni \u017eivljenje, prav tako pa tudi zapolni \u010das, ki ga pre\u017eivimo na tej zemeljski obli med na\u0161im rojstvom in smrtjo. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18520,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false},"categories":[58],"tags":[],"yoast_head":"\n\n