Ni ga \u010dloveka na svetu, ki ne bi sem ter tja do\u017eivel kak\u0161en izjemen kolaps v svojem \u017eivljenju. Prav tako ga ni \u010dloveka na svetu, ki se mu ne bi \u017eivljenje v nekem obdobju kar nekako ustavilo; v ne preve\u010d prijetnem smislu; trudi\u0161 se narediti korak naprej, pa ne gre in ne gre. \u010cisti zastoj. Mlada je \u0161e moja karierna pot, pa sem \u017ee gledal od blizu propad najtrdnej\u0161ih korporacij, sesutje trgov, propadle projekte, karierne zastoje, tek na mestu ob nepredstavljivih naporih, mentalne ter \u010dustvene kletke, tveganje, ki se ni obneslo in \u0161e kaj. In prav vsak od nas je to \u017ee do\u017eivel ali spremljal. Kolapsi in zastoji so sestavni del \u017eivljenja, temu se ne moremo izogniti; \u0161e posebno tisti ne, ki resni\u010dno \u017eivimo \u017eivljenje.<\/p>\n
Obi\u010dajno do\u017eivimo kolaps ali zastoj v \u017eivljenju na enem samem podro\u010dju. Finan\u010dno, partnersko, zdravstveno, karierno ali kako druga\u010de. Res pa je, da se breme enega podro\u010dja kmalu prenese tudi na druga podro\u010dja. Saj so podro\u010dja \u017eivljenja med seboj mo\u010dno povezane. \u010ce ne drugega pove\u010dana stopnja stresa, mo\u010dno na\u010dne zdravje. \u0160e bolj pogosto pa je tako, da ko se za\u010dne podirati eno podro\u010dje, kot domine sledijo tudi druga podro\u010dja. In zgraditi moramo znova na\u0161e celotno \u017eivljenje.<\/p>\n
Kolapsi in zastoji seveda niso enostavni. Gre za najte\u017eje preizku\u0161nje \u017eivljenja. Takrat poka\u017eemo, iz kak\u0161nega testa smo.<\/strong> Velika ve\u010dina ljudi po zastojih in kolapsih postane vidno zdelanih in se v\u010dasih celo kar prepustijo usodi. Samo pe\u0161\u010dica poka\u017ee zobe nazaj \u017eivljenju. Zato je smiselno, da nekoliko bolj razdelamo kolapse in zastoje v \u017eivljenju ter kako se z njimi soo\u010diti.<\/p>\n \u010ce se \u017eelimo z ne\u010dem soo\u010diti, moramo najprej to razumeti.<\/strong> \u0160ele ko razumemo, lahko spremenimo pogled na dogodek, odpravimo \u010dustveno in mentalno kletko ter naredimo akcijski na\u010drt sanacije. Vse v \u017eivljenju ima nek namen, v\u010dasih ga je le bistveno te\u017eje odkriti. Vendar sta vesolje in narava inteligentna; tako ali druga\u010de. Na koncu iz kolapsa ali zastoja lahko pridemo mo\u010dnej\u0161i, \u010de se ne vdamo v usodo seveda. Kar ne ubije, krepi; \u017eivljenje pa nam podari samo toliko te\u017eke preizku\u0161nje, kot smo jih zmo\u017eni premagati.<\/p>\n Posvetimo se najprej kolapsu. Kolaps bi lahko definirali kot nenadno sesedanje. Nekaj trdnega in stabilnega je obstajalo, sedaj kar naenkrat tega ni ve\u010d. Nekaj, kar smo gradili leta in leta, se prakti\u010dno \u010dez no\u010d sesuje. Propadla korporacija ali dolgoletni zakon, kriti\u010dno zdravstveno stanje, finan\u010dni bankrot, zgubljena mentalna stabilnost ali kolaps na katerem koli drugem podro\u010dju. Pri kolapsu je obi\u010dajno tako, da nekaj gradimo leta in leta, potem pa se zadeva nepri\u010dakovano sesuje. Bole\u010de.<\/p>\n Razlogov za pojav kolapsa je ve\u010d. Prvi razlog kolapsa so lahko \u0161ibki temelji.<\/strong> Vi\u0161je, kot \u017eelimo zgraditi stolpnico, bolj stabilne temelje potrebujemo. Glede na to, da smo neu\u010dakana “fast food” dru\u017eba, nam je po\u010dasno grajenje obi\u010dajno breme. Raje bi obogateli \u010dez no\u010d, kot pa skozi leta in leta truda, kot ga je recimo vlo\u017eil Warren Buffet v znanje o investiranju. Raje bi spoznali kar popolnega partnerja, kot da bi vlo\u017eili energijo v to, da partnerstvo res deluje. Raje gremo na operacijo, kot da bi lepoto zgradili na notranjem nasmehu in fizi\u010dni aktivnosti.<\/p>\n Dana\u0161nja dru\u017eba omogo\u010da, da uspemo na hitro. Vendar se pogosto zgodi, da notranje posameznik ni zrel uspehu, ki ga je do\u017eivel. Zato sledi kolaps. Zunanji svet je vedno odsev<\/a><\/span> notranjega sveta. \u010ce se ti nasmehne fortuna<\/a><\/span>, pa nisi zrel za zunanje stanje, ki ti je bilo podarjeno, slej kot prej z odlo\u010ditvami<\/a><\/span> uni\u010di\u0161 ta nasmeh sre\u010de. V praksi se to odra\u017ea v strahu pred uspehom, strahu pred neuspehom, neu\u010dakanostjo, ne temeljitostjo, v vsem, kjer ni zgrajeno kot posledica dolgoletnega truda. Vse velikega, kar je bilo zgrajeno, pa se je vsaj nekaj \u010dasa obdr\u017ealo, je bilo plod trdega dela in znoja. Pika.<\/p>\n Drugi razlog kolapsa bi lahko imenovali slabe navade<\/strong>. Tako kot pri orgazmu, tudi na drugih podro\u010djih \u017eivljenja obstaja to\u010dka brez povratka, le da dogajanje vodi do druga\u010dne oblike male smrti; ni\u010d kaj prijetne. \u017divljenjska podro\u010dja<\/a><\/span> si moramo predstavljati kot ban\u010dni ra\u010dun. Partnerstvo je ban\u010dni ra\u010dun, na\u0161e zdravje je ban\u010dni ra\u010dun, na\u0161 startup je ban\u010dni ra\u010dun, na\u0161 transakcijski ra\u010dun je ban\u010dni ra\u010dun. Vsemu tistemu, \u010demur posve\u010damo pozitivno pozornost, stanje na tem ban\u010dnem ra\u010dunu rase. Vse, kar zanemarjamo, dvigujemo iz ban\u010dnega ra\u010duna. Ve\u010d, kot v nekem obdobju polo\u017eimo na ban\u010dni ra\u010dun, bolj trdo je to razmerje oziroma odnos. Na primer, \u010de smo v top kondiciji, lahko dalj \u010dasa zanemarjamo zdravje, kot \u010de smo zadihani po prehojenih desetih stopnicah. Enako je na vseh drugih podro\u010djih.<\/p>\n Vsak ban\u010dni ra\u010dun pa ima svoj limit. Ko prese\u017eemo limit in nimamo ve\u010d likvidnih sredstev, pride do osebnega bankrota. Kolapsa. Se pravi na ra\u010dunu je dano neko stanje, mi pa dvigujemo in dvigujemo, dokler se ne sesujemo. V\u010dasih \u0161e polo\u017eimo kak\u0161en evro, ko nas \u017eivljenje opozori, da se bli\u017eamo limitu, potem pa nadaljujemo po starem. \u010ce pri prvem razlogu kolapsa za grajenje stolpnice nismo postavili trdnih temeljev, tukaj lahko govorimo o tem, da stolpnico gradimo po liniji najmanj\u0161ega upora, v upanju, da se bo zgradila kar nekako sama. Pri zdravju bi na primer tukaj veljal pregovor, da si z \u017elico jamo koplje\u0161. Telo dr\u017ei in dr\u017ei, nato pa kolaps.<\/p>\n Nevednost in \u017eivljenje v la\u017ei sta naslednji razlog kolapsa.<\/strong> V\u010dasih so zdravili ljudi tako, da so izganjali iz njih zle duhove. Rezultati niso bili najbolj uspe\u0161ni. Ljudje smo \u017ee zgodaj ugotovili, da je v znanju mo\u010d. \u010ce \u017eelimo rezultate, moramo najprej razumeti. Zato smo izumili znanost, s katero si sku\u0161amo razlagati svet in iskati re\u0161itve za vsakdanje tegobe. Seveda pa smo \u0161e dale\u010d od tega, da bi povsem razumeli \u017eivljenje, verjetno smo pri nekaj odstotkih. Tako je \u0161e mnogo podro\u010dij, kjer \u017eivimo na nek na\u010din v nevednosti ali la\u017ei.<\/p>\n V praksi to pomeni, da v bistvu za\u010dnemo plezati ob narobno stolpnico, kar ugotovimo \u0161ele ko pridemo na vrh in nam spodnese lestev ter pademo na tla. Napa\u010dna dieta, napa\u010dne investicije, iluzija popolnega partnerja v fazi zaljubljenosti in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Re\u0161itev za to je preprosta, a vendar izjemno te\u017eka. V vse, kar nam je kdaj koli kdo rekel moramo dvomiti. Mo\u010dno dvomiti. Kriti\u010dni moramo biti do vsega, potem pa sami poskusiti ali nam dolo\u010dena zadeva odgovarja ali ne ter oceniti kam vse to vodi na dolgi rok. Pa\u010d \u010disti znanstveni pristop – neprestano merjenje, opazovanje, analiziranje in nato spreminjanje. Na dolgi rok se spla\u010da; veste koliko ljudi je izgubili \u017eivljenjske prihranke, ker so verjeli v dogmo, da bo borza neprestano rasla; ker je tako rekel nek kvazi ekspert, ki je dober prodajalec in dobil za svoje prepri\u010devanje odlo\u010dno proviziji. Ljudem, ki so slepo verjeli, pa so \u0161li \u017eivljenjski prihranki, za katere so trdo delali. Kolaps.<\/p>\n \u010cetrti razlog za popolni kolaps je nenadna sprememba zunanjega okolja<\/strong>. Na hitrost in na\u010din gradnje stolpnice imamo vpliv, obstaja pa na tiso\u010de zunanjih faktorjev, na katere vpliva nimamo. Problem nastane, ko se okolje spremeni hitreje, kot smo to zmo\u017eni zaznati ter se nato prilagoditi. Zunanje okolje pa se neprestano spreminja; \u0161e ve\u010d, hitrost teh sprememb<\/a><\/span> je vse hitrej\u0161a. Zgolj tisti, ki se bodo zmo\u017eni hitro prilagajati, bodo obstajali na dolgi rok. Tukaj imajo glavno vlogo znanje, samokriti\u010dnost in neprestana rast. Vendar je te\u017eko. Vreme je izven obmo\u010dja na\u0161ega vpliva<\/a>.<\/span> In na tiso\u010de drugih faktorjev.<\/p>\n Nenadna sprememba okolja je najpogostej\u0161i razlog kolapsa in tudi najte\u017eji preizkus. Postavimo trdne temelje, pridno gradimo stolpnico, nato pa zapiha nepri\u010dakovan veter in nam jo sesuje. V praksi to pomeni, da delamo po nekem vzorcu, okolje pa se nenadno tako spremeni, da ta vzorec ne zagotavlja ve\u010d uspeha. \u010ceprav se sli\u0161i to sila enostavno, je to izjemno te\u017eko opaziti v \u017eivljenju. Formula uspeha se povsem obrne na glavo, mi pa smo \u017ee sprejeli napa\u010dne odlo\u010ditve, obenem pa se spra\u0161ujemo, zakaj bi po\u010deli nekaj druga\u010de, \u010de deluje. Ko si priznamo neuspeh in se za\u010dnemo obra\u010dati k novi formuli, je vse skupaj odvisno zgolj \u0161e od tega, koliko je ostalo na \u00bbra\u010dunu\u00ab. V\u010dasih tranzicija uspe, najve\u010dkrat pa ne. Zato je na primer v finan\u010dnem svetu varnostni fond izjemno pomemben. Na kolapse v \u017eivljenju je dobro biti pripravljen; pri tem pa velja rek, da se streho popravlja, ko \u0161e sije sonce.<\/p>\n Zadnji, peti razlog za kolaps je sama evolucija<\/strong>. Ta tudi skriva v sebi razumevanje kolapsa, zakaj ga sploh potrebujemo. Odgovor je enostaven: Ru\u0161ite, da bi gradili<\/a><\/span>. \u010ce \u017eelimo ustvariti nekaj novega, se mora staro kon\u010dati. Vedno je tako bilo in vedno tako bo. Vse v \u017eivljenju ima svoj cikel<\/a><\/span>, se pravi za\u010detek, vzpon, vrh, zato in konec. To je sestavni del \u017eivljenja, tako je \u017eivljenje zasnovano. Ljudje pa smo navezani na druge ljudi, izku\u0161nje, stvari, ljubezen, osebnostno rast, svoje \u017eivljenje ipd. in navezanost prina\u0161a bole\u010dino. Zato tudi kakr\u0161en koli kolaps prina\u0161a bole\u010dino. Veliko bole\u010dino.<\/p>\n V sklopu evolucije so kolapsi lahko tudi bistveno bolj neprijetni. Vojne, nasilje, odvzemi, prisile, zmaga mo\u010dnej\u0161ega, nenaden pojav usodnega konkurenta z disruptivno tehnologijo ipd. Te stvari \u0161e toliko bolj bolijo in obi\u010dajno mase ljudi. Vendar dobro (novo) brez slabega (ru\u0161enja starega) ne obstaja; napredek se skriva v igri te dualnosti. \u0160e ve\u010d, dobro in slabo sta zelo relativna pojma. Na podlagi enega najbolj duhovno razvitih \u017eivih bitij v celotni zgodovini \u010dlove\u0161tva, Jezusa Kristusa<\/a><\/span>, so se bojevale svete vojne in umrlo je na deset tiso\u010de ljudi. Druga svetovna vojna pa je prinesla marsikatero tehnologijo, ki danes re\u0161uje \u017eivljenja. To pomeni, da te\u017eko sodimo o dobrem in slabem, lahko pa sodimo namen – po mislih, besedah in dejanjih, ki se odra\u017eajo v namenu je sojen \u010dlovek. Zato je Jezus najsvetlej\u0161a oseba zgodovine, Hitler pa najtemnej\u0161a. Nikoli pa ne vemo, ali dejanja te osebe prina\u0161ajo dolgoro\u010dno dobro ali slabo; to je odvisno, kak\u0161ne namene imajo nasledniki, najpogostej\u0161e pa prina\u0161a oboje, saj so na svetu vedno dobri ljudje in nepridipravi. Eni izkoristijo situacijo v eno smer, drugi v drugo. In tako se igra dobrega in slabega, kolapsov in vzponov, novega in starega nadaljuje; v vsej svoji grenkobi in sladkobi.<\/p>\n Iz tega sledi, da se bo v \u017eivljenju neprestano me\u0161alo dobro in slabo, novo in staro. Zato bodo vedno potrebni kolapsi, vedno bo potrebna dinamika transformacije. V primeru, da koncepta kolapsa ne bi bilo ve\u010d v na\u0161ih \u017eivljenjih, bi bilo \u017eivljenje popolno in takrat bi izgubilo svoj smisel, kot ga poznamo danes.<\/strong> \u010ce ne bi bilo potrebno ve\u010d evolucije, \u010de ne bi bilo potrebno ve\u010d tekmovanja, \u010de ne bi bilo potrebno ve\u010d bole\u010dega ru\u0161enja, potem \u017eivljenje v obliki, kot ga poznamo, ne bi imelo ve\u010d svoje funkcije. Potem bi zgolj samo \u0161e bili.<\/p>\n V tak\u0161nem primeru bi postali \u010dista ljubezen in se lo\u010dili od samsare ter napredka v \u017eivljenju. To je celo komu uspelo v zgodovini \u010dlove\u0161tva, na primer Budi<\/a><\/span>; pot do tega pa je diametralno nasprotna od evolucije. V evoluciji smo vsi obsedeni z napredovanjem, z \u017eejo po ve\u010d, z navezanostjo in tekmovanjem. Budi pa se je uspelo tega osvoboditi. Takrat kolapsi ne obstajajo, vendar gre za nevtralni dogodek, kot vse ostalo. Vendar je to najte\u017eje v \u017eivljenju. Zato pa je bil Buda samo eden.<\/p>\n Za ostalo ve\u010dino ljudi je krog \u017eivljenja z vidika evolucije popoln. Podganja dirka na nek na\u010din. V svojem prizadevanju k neminljivosti s \u0161irjenjem genov, razlaganju delovanja narave, izumljanju, grajenju, ustvarjanju in raznimi drugimi dejanji i\u0161\u010demo nek ko\u0161ek varnosti; majhno varnost ve\u010dnosti.<\/p>\n Vse skupaj pa je zgolj pot v kolaps, ki omogo\u010da novemu, da na na\u0161ih prizadevanjih zgradi \u0161e ve\u010d in \u0161e bolj\u0161e. Nato pa se njim zgodi enako in naslednji generaciji in naslednji in naslednji. Evolucija od nas zahteva, da se v \u017eivljenju soo\u010dimo s kolapsi. Ali za dobro nas samih, ali za dobro celotne dru\u017ebe, ali za dobro \u017eivljenja. Namen kolapsa je, da postanemo bolj\u0161i, da lahko za\u010dnemo znova, zgradimo bolj trdne temelje in da izpilimo na\u0161 karakter; prav tako pa, da se vzdignemo na ramah velikanov, nato pa \u0161e sami naslednikom darujemo svoja ramena.<\/p>\n V vzroku in namenu kolapsa se seveda skriva tudi zdravilo. Fuck it<\/a><\/span>. Prej omenjeni Buda. Ne bomo ve\u010dno \u017eiveli, vse nam je lahko odvzeto, na\u0161a dejanja niso ve\u010dna. Vse kar je plod na\u0161ega dela, na\u0161a razmerja, vse s \u010dimer se poistovetimo, vse kar nas definira, vse kar nas veseli, na\u0161e telo, na\u0161a du\u0161a, na\u0161i predniki in nasledniki, vse \u010desar se lahko dotaknemo, ni\u010d ni ve\u010dno. Koncept nebes, ponavljanj \u017eivljenj in \u0161e \u010desa je plod na\u0161ega prizadevanja po ve\u010dnosti, ki ne obstaja. Re\u0161itev je torej v nenavezanosti. Korist kolapsa je, da se lahko osvobodimo; osvobodimo svoje mentalne in \u010dustvene kletke. Ko se osvobodimo, se za korak pribli\u017eamo bogu.<\/strong> Nimamo ve\u010d \u017eivalskih hotenj, vendar smo se osvobodili verig. Lahko se osvobodimo navezanosti na meso, pohlepnih vzgibov, \u017eelje po ve\u010d, navezanosti na rezultat, ljudi okoli sebe, pa \u010detudi so na\u0161a kri in \u0161e \u010desa. Kolaps nam omogo\u010da, da postanemo svobodni kot ptica. Ukrotimo svoj um in poletimo v nebo.<\/p>\n Kolaps nam omogo\u010da tudi nov za\u010detek.<\/strong> Za\u010detek ne\u010desa bolj\u0161ega. Ni nujno ve\u010djega, vseeno pa bolj kakovostnega. Izku\u0161nja je tista, ki nas obogati ter nam da mo\u010d, da zgradimo mojstrovino; sicer povsem druga\u010dno, lahko ve\u010djo ali manj\u0161o, vendar vseeno za nas same bolj\u0161o; ker bo \u0161e bolj odra\u017eala krepkost na\u0161ega duha, pa \u010detudi je nov dose\u017eek pe\u0161\u010dica uspeha, kot smo ga do\u017eiveli prej pred kolapsom. \u017divljenju poka\u017eemo, da se znamo boriti in da se ne vdamo kar tako. Svoj uspeh pa merimo zgolj sami s seboj.<\/p>\n Nenazadnje pa so manj\u0161i kolapsi tudi opozorila.<\/strong> \u017divljenje nas v\u010dasih brcne, z namenom, da nas opozori, naj nehamo sanjariti in lenariti, vendar naj gremo v akcijo. Bolj kot se bli\u017eamo bankrotu “na ra\u010dunu”, ve\u010d mini kolapsov nam prinese \u017eivljenje; kot opozorila, da se bli\u017eamo resnemu prepadu. Takrat \u017eivljenje zahteva od nas, da spremenimo svoje vzorce delovanja. \u010cas je, da za\u010dnemo polagati na teko\u010di ra\u010dun. Prav je, da smo \u017eivljenju hvale\u017eni za tak\u0161na opozorila in jih tudi upo\u0161tevamo. Dalj \u010dasa kot odla\u0161amo, bolj raste po\u0161ast v obliki te\u017ejega in te\u017ejega kolapsa.<\/p>\n Kolapsi zahtevajo od nas, da se v \u017eivljenju soo\u010dimo z na\u0161imi najglobljimi strahovi.<\/strong> Omogo\u010dajo nam, da transformiramo na\u0161e podzavestne strahove v ljubezen in se s tem osvobodimo; ker nismo ve\u010d navezani. \u010ceprav do kolapsi najte\u017eje \u017eivljenjske preizku\u0161nje, so tudi najbolj dragocene. V kolapsih \u010dlovek zrase s svetlobno hitrostjo. Nau\u010di se ve\u010d, kot v stoletjih lagodnega \u017eivljenja. Zato kolapsi pa\u010d morajo obstajati in vedno bodo. Ljubite svoje sovra\u017enike, prav tako pa ljubite svoje kolapse; potegnite iz njih najbolj\u0161e, potem pa se osvobodite. Va\u0161e \u017eivljenje ni plakat v reklami, kjer so vsi nasmejani in sre\u010dni, ker so pridni potro\u0161niki. Va\u0161e \u017eivljenje je borba in vi ste miroljubni bojevnik.<\/p>\n Sam sem do\u017eivel \u017ee ve\u010d kolapsov in to ne najbolj enostavnih. Na zdravstvenem podro\u010dju zaradi pretiranega dela (izgorelost<\/a><\/span>) in kasneje napa\u010dnega prehranjevanja. Na finan\u010dnem zaradi napa\u010dnih investicij. Na poslovnem zaradi postavljenih premalo trdnih temeljev. Ob\u010dutek res ni prijeten, gara\u0161 za nekaj leta in leta, potem pa se vse skupaj sesuje kot hi\u0161a iz kart. Vendar mo\u017enosti sta dve, ali\u00a0jamra\u0161<\/span><\/a> in se smili\u0161 sam sebi, ali pa se iz situacije kar se da najve\u010d nau\u010di\u0161, se odve\u017ee\u0161 in gre\u0161 dalje; mo\u010dnej\u0161i in bogatej\u0161i za izku\u0161njo. \u017divljenje prina\u0161a tako sr\u010dno lepe trenutke kot tudi resne teste, kjer moramo pokazati iz kak\u0161nega testa smo narejeni. Beg od podirajo\u010de se stolpnice pa \u017eal ni mogo\u010d.<\/p>\n Poleg kolapsov se moramo v \u017eivljenju soo\u010dati tudi z zastoji. \u010ceprav nas kolapsi veliko bolj pretresejo v temeljih in so obi\u010dajno bistveno bolj intenzivni, po drugi strani dokaj hitro minejo in lahko za\u010dnemo graditi novo. Po de\u017eju posije sonce. Zastoji pa so obi\u010dajno bistveno bolj kompleksni in te\u017eje premagljivi. Zastoj je na nek na\u010din tek na mestu, \u017eelimo si napredek pa ga kar ni in ni. Mesece in mesece slabega vremena.<\/p>\n Najpogostej\u0161i vzrok zastoja je en sam. Delovanje po dolo\u010denem vzorcu nas pripelje samo do neke stopnje uspeha. Ko dose\u017eemo plafon, enak pristop ne deluje ve\u010d.<\/strong> Vsak vzorec delovanja pa ima svoj plafon. Pika. To je seveda te\u017eko spoznanje. Nekaj kar je delovalo leta in leta ter nam je prina\u0161alo napredek ter uspeh, ne deluje ve\u010d. Kako je to mo\u017eno? Psiholo\u0161ko so tak\u0161ni zastoji izjemno zahtevni; \u010de \u017eelimo \u0161e napredovati, moramo namre\u010d spremeniti sebe, spremeniti svoje navade. Najte\u017eje v \u017eivljenju pa je sebe spreminjati.<\/p>\n Namen zastoja je najprej, da v \u017eivljenju spoznamo meje<\/strong>. Tako kot ima vsak od nas subjektivno realnost<\/a><\/span>, si delimo tudi objektivni svet, ki je omejen s fizi\u010dnimi zakoni. Pri tem je klju\u010dna beseda omejen<\/em>. Absolutno se strinjam, da je mo\u017eno na nekih drugih nivojih do\u017eiveti fizikalno neomejene izku\u0161nje (lucidne sanje ipd.). Vendar pa fizi\u010dni svet zahteva svoje meje. Pomislite na \u0161portnika, ki dose\u017ee svoj plato, maksimalna pla\u010da, ki jo lahko dobite v dolo\u010deni slu\u017ebi (npr. javni upravi) in podobno. \u010ce vam kdo re\u010de, da je vse mogo\u010de, naj vas naredi 20 cm ve\u010djega ali kar koli \u017ee.<\/p>\n Kot drugo zastoji od nas zahtevajo popolno revizijo dolo\u010denega \u017eivljenjskega podro\u010dja<\/strong>. Ko ugotovimo, da ne napredujemo ve\u010d, se moramo ustaviti in temeljito analizirati, katere na\u0161e odlo\u010ditve nas dr\u017eijo na mestu. Mogo\u010de je \u010das, da se posvetimo drugim podro\u010djem, ki so nam v tem \u017eivljenju tudi pomembna, mogo\u010de moramo iz trdega dela preiti k pametnemu delu<\/a><\/span>, mogo\u010de moramo iz na\u0161e podzavesti<\/a><\/span> pritegniti najgloblje strahove, recimo strah da nam bo res uspelo in ga transformirati.<\/p>\n \u010ce govorimo o zastoju, to obi\u010dajno pomeni, da si na dolo\u010denem \u017eivljenjskem podro\u010dju \u0161e \u017eelimo napredovati, ni pa napredka. Glede na prej zapisano, moramo v sklopu analize najprej ugotoviti, ali smo dosegli svojo skrajno to\u010dko zmo\u017enosti in se s tem sprijazniti, v njej u\u017eivati, biti ponosni nase, ker smo dosegli maksimum in se nato posvetiti \u0161e drugim stvarem v \u017eivljenju. Vedno je podro\u010dje, kjer lahko \u0161e napredujemo. Nikoli ne do\u017eivimo vrhunca na\u0161ega potenciala na vseh podro\u010djih. S tem ni ni\u010d narobe, nima smisla da preostanek \u017eivljenja tekamo na mestu, zgolj zato, ker si no\u010demo priznati, da obstajajo meje.<\/p>\n V primeru ocene, da nismo dosegli maksimuma, pa je potrebna skrbna analiza na\u0161ega delovanja, preteklih odlo\u010ditev, vzorcev in podzavesti ter iskanje vzroka, zakaj ne moramo korak dlje. Lahko si pomagamo z modeliranjem<\/a><\/span>, mo\u017eganskimi nevihtami, meditacijo, povezovanjem sami s seboj ipd. Potem sledi postavljanje ciljev<\/a><\/span>, na\u010drt novega delovanja in borba s samim sabo. Najslaj\u0161e bitke so seveda tiste, ki jih zmagamo sami nas seboj in pot iz zastoja je ena izmed takih izjemno zahtevnih bitk.<\/p>\n \u0160e najve\u010dji problem pri spremembi sebe pri tak\u0161nih zastojih je, da pri spremembi vzorcev delovanja obi\u010dajno naredimo korak nazaj.<\/strong> In to je zelo te\u017eka poteza. Odre\u010di se moramo delu uspeha, priznati, da ne gre ve\u010d naprej ter se podati v neznano; v povsem nove vzorce, za katere ne vemo, \u010de bodo sploh delovali. To pa pomeni tveganje<\/a><\/span>, pri \u010demer niti ne vemo, ali bo to tveganje prineslo bistveno bolj\u0161e rezultate ali ne.<\/p>\n \u010ce smo iskreni, redkim uspe. Veliko ljudi se prijazni z zastojem in tega vzamejo za svoj maksimum, \u010deprav obstaja \u0161e veliko ve\u010dji potencial, kot ga lahko dose\u017eejo.<\/strong> Bole\u010dina spreminjanja sebe je bistveno ve\u010dja od bole\u010dine, da je dolo\u010dena to\u010dka na\u0161a (fiktivna) meja. Zato je dobro imeti iskrene prijatelje, trenerje, mentorje, vzornike, dobre knjige, motivacijske filme in \u0161e kaj, ki vsaj za nekaj \u010dasa povzro\u010dijo dvom v fiktivne meje in za\u010dnemo iskati nove na\u010dine, kako naprej.<\/p>\n Tudi \u010de premagamo zastoj, seveda slej kot prej pride nov zastoj.<\/strong> Vedno se moramo poriniti preko meje, v eno ali drugo smer. Obi\u010dajno se zastoji dogajajo v periodi nekaj let, na razli\u010dnih podro\u010djih \u017eivljenja. In \u0161e enkrat bi poudaril, klju\u010dno je predvsem to, da skrbno lo\u010dimo, kdaj je na\u0161 zastoj resni\u010dno meja fizi\u010dnega sveta, kdaj pa zgolj \u017eivimo v fiktivni kletki. Ko lo\u010dimo dejansko mejo od fiktivne sledi temeljita analiza, nato pa na\u010drt, kako se bomo spremenili. Pri tem velja \u0161e omeniti, da bolj kot je podro\u010dje \u017eivljenja fizi\u010dno, bolj veljajo fizi\u010dni zakoni. Na primer za \u017eivljenjsko podro\u010dje zdravja veljajo bistveno bolj pravila fizike, kot pa za \u010dustveno ali mentalno podro\u010dje, kaj \u0161ele duhovno.<\/p>\n Naj vam dam prakti\u010dni primer, da ne bo vse zgolj teoreti\u010dno obarvano. Poglejmo si ta blog. Ta blog v tem trenutku do\u017eivlja svoj zastoj. Rast obiska v zadnjem letu je povsem nesorazmerna s koli\u010dino zapisane nove vsebine. V prej\u0161njih letih se je obisk vedno v enemu letu podvojil, v tem letu pa je zrasel za \u0161e ne deset odstotkov. Se prav, \u010de na enak na\u010din in z enakim pristopom napi\u0161em \u0161e na stotine strani, obisk na spletni strani ne bo strmo rasel, kot bi si \u017eelel.<\/p>\n Sedaj imam dve mo\u017enosti, izbira je odvisna od cilja. Lahko se sprijaznim, da je to plato mojega bloga in pa\u010d u\u017eivam naprej po enakih vzorcih ter komuniciram z obstoje\u010do skupino bralcev. To seveda tudi pomeni, da bloga ne bom moral nikoli monetizirati, prav tako da bom v prihodnosti pisal v dokaj podobnih temah, na podoben na\u010din ipd. Svoj zastoj bom vzel kot za mejo, \u010deprav je ta ve\u010d kot o\u010ditno fiktivna.<\/p>\n<\/span>Kolapsi<\/strong><\/span><\/h3>\n
<\/span>Zastoji<\/strong><\/span><\/h3>\n