V prej\u0161nji objavi je tekla beseda o tem, zakaj si je smiselno postaviti cilje, o temeljih postavljanja ciljev, kako se lotiti prvih korakov pri postavljanju ciljev, nekaj je napisanega tudi o tem, kak\u0161no ro\u010dnost imajo ciljni ter na koncu \u0161e, kaj priporo\u010dajo strokovnjaki s tega podro\u010dja, kako si najbolj u\u010dinkovito postaviti cilje.<\/p>\n
Kljub vsemu pa lahko cilje obravnavamo \u0161e z nekaterih drugih perspektiv, ki jih je smiselno poznati, saj smo tako lahko pri uporabi te tehnike \u00bbupravljanja\u00ab \u0161e toliko bolj u\u010dinkoviti. Prva taka perspektiv je, na katera podro\u010dja je smiselno razdeliti cilje.<\/p>\n
Podro\u010dja postavljanja ciljev<\/strong><\/p>\n Razli\u010dni strokovnjaki priporo\u010dajo razli\u010dno \u0161tevilo podro\u010dij, na katerih si je smiselno postaviti cilje. Kljub vsemu pa na koncu dobimo veliko podro\u010dij, ki se ponavljajo, ali pa so uporabljeni podobni izrazi. Najbolj splo\u0161na podro\u010dja, na katerih si lahko postavimo cilje so naslednja:<\/p>\n Vendar nas preve\u010d ciljev lahko defokusira in \u010de je neka \u0161e sprejemljiva meja zgornjega \u0161tevila ciljev 25, lahko re\u010demo, da si je na vsakem podro\u010dju smiselno postaviti od 3 do 5 ciljev. Nekaterim ta metoda zelo ustreza, saj si s tem uravnote\u017eijo \u017eivljenjska podro\u010dja in povsod po\u010dasi napredujejo.<\/p>\n Sam sem si ve\u010dino let na ta na\u010din postavljal cilje, do predlani, ko sem ugotovil, da se nikakor ne morem fokusirati na nekaj ve\u010d kot 10 ciljev in na koncu je doseganje vsakega posameznega cilja toliko te\u017eje.<\/p>\n Prav tako je lahko zelo naporno, \u010de se na ve\u010d \u017eivljenjskih podro\u010djih postavimo zelo zahtevne cilje. V\u010dasih je bolj smiselno, da se fokusiramo na en sam cilj, tega dose\u017eemo in si nato postavimo novega. Kot omenjeno to velja predvsem za te\u017eje, obse\u017enej\u0161e cilje.<\/p>\n Prakti\u010dni primer bi recimo bil, \u010de si postavimo cilj, da bomo shuj\u0161ali, kar zahteva veliko bolj zdravo prehranjevanje, tudi dieto, ter veliko ve\u010d gibanja, obenem pa da bomo izpeljali nek intelektualno in organizacijsko zelo zahteven projekt v istem obdobju. Cilj na podro\u010dju zdravja bo od za\u010detka terjal \u00bbpla\u010dilo\u00ab za pregrehe, kar je \u010di\u0161\u010denje telesa, slab\u0161a odpornost, potreba po ve\u010djem po\u010ditku itn. To pla\u010dilo lahko traja tudi mesec, dva ali \u0161e ve\u010d in v tem \u010dasu je skoraj nemogo\u010de, da bi uveljavljali zahteven projekt z intenzivnim intelektualnim in organizacijskim delom.<\/p>\n Vsaj po mojih izku\u0161njah, \u010de si nalo\u017eimo preve\u010d, nepremi\u0161ljeno, upade motivacija za prav vse stvari! Na tak na\u010din sem si \u017ee velikokrat napa\u010dno postavil cilje. Tudi neu\u010dakanost in prehitevanje lahko v tem smislu povzro\u010da veliko problemov.<\/p>\n Kot sem omenil, letos sem si postavil 10 ciljev iz razli\u010dnih podro\u010dij, ki jih niti nisem delil. Pri tem imajo trije cilje prioriteto in \u010de mi jih uspe uresni\u010diti, bom povsem zadovoljen. Kljub vsemu pa se mi \u0161e vedno zdi smiselno tudi postavljanje ciljev na posameznih podro\u010djih. To je odvisno predvsem od tega, kaj ustreza posamezniku, s \u010dim se najbolj poistoveti.<\/p>\n Metacilji, cilji, plan in fokus<\/strong><\/p>\n Problem, ki sem ga \u017ee omenil, da posku\u0161amo \u00bbpre\u017eve\u010diti\u00ab ve\u010d kot dejansko zmoremo, se da re\u0161iti na \u0161e en zelo premeten na\u010din. To je, da dolo\u010den cilj razdelimo na manj\u0161e cilje, ki sestavljajo celotno sliko.<\/p>\n Odla\u0161anje, s katerim verjamem da se vsak od nas ve\u010dkrat sre\u010da, se obi\u010dajno zelo pove\u010da, \u010de se nam zdi naloga prezahtevna in preobse\u017ena. Sam se znajdem ve\u010dkrat v tak\u0161ni situaciji in takrat enostavno velik “metacilj” razdelim na manj\u0161e korake (podcilje), ki vodijo do dokon\u010dne realizacije cilja. Tak\u0161na razdelitev ciljev nas lahko psiholo\u0161ko zelo razbremeni in gremo veliko la\u017eje v akcijo.<\/p>\n To bi lahko imenovali tudi mini plan, kako bomo na\u0161 velik cilj realizirali. Seveda je ta plan lahko tudi veliko bolj sistemati\u010den in vklju\u010duje tudi druge informacije, ki nam olaj\u0161ajo pot do realizacije cilje. Na koncu pri planu je bistveno predvsem to, da si na podlagi le-tega znamo postaviti prioritete in se fokusirano<\/a> korak za korakom lotimo realizacije ciljev.<\/p>\n Akcija in doseganje ciljev<\/strong><\/p>\n Ko si postavimo cilje, je nato bistvena predvsem akcija. Pri tem bi opozoril na to, da se mi zdi, da veliko ljudi precenjuje metodo postavljanja ciljev in podcenjuje dejansko delo, ki ga je potrebno vlo\u017eiti potem, da se cilj realizira. Postavljanje ciljev je zgolj risanje zemljevida, potem je nujno potrebno prehoditi celotno pot, \u010de \u017eelimo prejeti nagrado v obliki realiziranega cilja.<\/p>\n Veliko strokovnjakov poudarja predvsem to, da ko si postavimo cilje za\u010dne na\u0161a podzavest avtomatsko delovati v smeri, ki smo si jo za\u010drtali. Vsekakor verjamem v mo\u010d podzavesti, klub vsemu pa se mi zdi klju\u010dna predvsem zavezanost k realizaciji, podzavest je lahko predvsem pomo\u010dnik pri temu. To so nekako moje izku\u0161nje, nekako verjamem v dejstvo, bolj trdo kot dela\u0161, ve\u010d sre\u010de ima\u0161.<\/p>\n \u010cisto prakti\u010dni primer. Postavimo si cilj, da se bomo nau\u010dili uporabljati ra\u010dunalnik. To zapi\u0161emo in vsak dan preberemo. Zana\u0161amo se na na\u0161o podzavest in da jo \u0161e bolj izkoristimo kot vzvod, si vsak dan ponavljamo pozitive afirmacije (znana metoda strokovnjakov za osebno rast), da znamo uporabljati ra\u010dunalnik. Ne glede na to, koliko dni ali let bomo sedeli poleg ra\u010dunalnika in si te besede ponavljali, se ne bo zgodilo \u010disto ni\u010d z na\u0161im znanjem uporabe ra\u010dunalnika, dokler ne bomo \u0161li v akcijo.<\/p>\n Vem, da je to dokaj banalni primer, vendar \u017eelim karikirati, da bi poudaril mo\u010d akcije. Na drugi strani, \u010de si zapi\u0161emo cilj, da se bomo v enem letu nau\u010dili osnove uporabe ra\u010dunalnika, plan za uresni\u010ditev tega cilja je, da gremo na osnovni te\u010daj, nato bomo prebrali pet knjig s tega podro\u010dja in vsak dan pridno vadili. V primeru, da kaj \u00bbzafrknemo\u00ab, pa bomo poklicali soseda (o njih bom \u0161e pisal).<\/p>\n \u010ce gremo potem v sklopu akcije dejansko na te\u010daj, kupimo knjige in jih preberemo, vsak dan vadimo bomo zagotovo nekam pri\u0161li z na\u0161im znanjem. Ta proces pa lahko nato podkrepimo \u0161e z uporabo vzvoda podzavesti, predvsem v smislu, da smo dojemljivi za nove stvari in elektronske igra\u010dke, se ne bojimo in nimam odpora pri temu itn. Takrat so prepri\u010danja in podzavest lahko na\u0161i zavezniki, ali zaviralci.<\/p>\n Ampak, kot omenjeno, \u0161ele akcija je tista, ki vodi k realizaciji. Ideja (cilj, vizija) v podjetni\u0161tvu je zgolj okoli 10%, vse ostalo je izvr\u0161nost. Enako je v osebnem \u017eivljenju.<\/p>\n Ko pa enkrat dose\u017eemo cilj, je seveda smiselno razmisliti, ali smo cilje dosegli z lahkoto, z ravno prav truda ali je bilo prezahtevno. Tako si lahko naslednje cilje postavimo nekoliko bolj ambiciozno ali obratno. Na podlagi uspe\u0161no zastavljenih ciljev se nam nato posledi\u010dno zvi\u0161uje raven samozavesti, \u010de pa ne dose\u017eemo ciljev, je seveda smiselno da do potankosti analiziramo zakaj se je to zgodilo.<\/p>\n Najpogostej\u0161a razloga za to sta obi\u010dajno nepravilno postavljeni cilji, ali pa pomanjkanje akcije. Bistveno pa je predvsem to, da nas to ne ustavi. \u010ceprav me v\u010dasih preganja neu\u010dakanost<\/a>, mi je blizu izrek, da se ne smemo bati napredovati po\u010dasi, le tega, da bi se ustavili.<\/p>\n\n