![](\"http:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/thumb\/5\/5e\/Marco_Aurelio_Campidoglio_front_2.jpg\/450px-Marco_Aurelio_Campidoglio_front_2.jpg\")
Vir: Wikipedia<\/em><\/div>\nKot omenjeno Mark Avrelij je bil tudi izjemen filozof s pomembnimi prispevki. U\u010dil se je prav od vseh filozofskih smeri, najbolj pa je nanj vplival stoicizem. Od slednjega se njegova filozofija v marsi\u010dem tudi razlikuje, predvsem v tem, da strogost do sebe v skladu s stoicizmom ostane, strogost do drugih pa opusti in jo zamenja z zlatim srcem, empatijo in razumevanjem. Kot omenjeno, strogost do sebe pa je celo njegovo \u017eivljenje ostajala. Mark Avrelij naj bi namre\u010d delal tudi po 18 ur na dan, 4 ure na dan spal, preostali \u010das pa posve\u010dal svoji dru\u017eini.<\/p>\n
Imel je dobro \u010dud, krotko srce, skromnost in mo\u0161kost. Varoval se je ne le hudih dejanj, temve\u010d \u017ee samih hudih misli; in ljubil je preprosto \u017eivljenje in se ogibal bogata\u0161ke razsipnosti. Vztrajal je v naporih in se z malim zadovoljil, znal se je lotiti vsake stvari, vendar se kljub vsemu ni ukvarjal z vsem mogo\u010dim.<\/p>\n
Ni se zabaval ob pobijanju prepelic in se vdajal drugim strastnim razvadam. Prenesel je odkrito besedo in postavil filozofijo za ravnilo \u017eivljenja. Izuril se je v pazljivem branju, ne da bi se zadovoljeval kar s povr\u0161nim preletavanjem; tudi ne, da bi na slepo prikimaval blebetavcem. Ohranil je \u010disto mladost in svoje mo\u0161ke sile ni za\u010del prezgodaj tro\u0161iti.<\/p>\n
Bil je prijazen, nikoli si ni dovolil izbruhov jeze ali kake druge strasti; prizadeval si je, da bi ob vsem spokojnem nestrastju vendarle izkazoval prikupno ljubeznivost. Trdno si je vcepil nauk, da je treba sebe obvladovati in po vsaki ceni vztrajati na pravi poti. Ljudem je pomagal, da je vsakteri dobil priznanje, ki je ustrezalo njegovim zmo\u017enostim.<\/p>\n
Mark Avrelij pa je pisal tudi svoje delo, dnevnik, ki je sestavljen iz 12 knjig, v sloven\u0161\u010dini pa nosi naslov Dnevnik cesarja Marka Avrelija. V nadaljevanju (in v zgornjih treh odstavkih) povzemam njegove iz moje perspektivne najpomembnej\u0161e osebnostne lastnosti, misli in razmi\u0161ljanja, iz zgoraj omenjenega dela, strnjene v podro\u010dja, ki sem jih strukturiral.<\/p>\n
Usoda in odnos do \u017eivljenja<\/strong><\/p>\n Vsako tvoje delo, sleherna beseda in misel ti bodi taka, ko da bi se ti bilo v tem trenutku lo\u010diti od \u017eivljenja. Tudi tvoje \u017eivljenje je \u017ee domala pri kraju; a ti i\u0161\u010de\u0161, ker sebe ne spo\u0161tuje\u0161, sre\u010do v tujih du\u0161ah.<\/p>\n Bodi vedno veselega lica, zdr\u017ei brez vnanje pomo\u010di, \u017eivi tako, da ti za tvoj mir ne bo treba tujih uslug! Dr\u017ei se sam na nogah, ne glej po opori sosedov.<\/p>\n Kar ti je kot umnemu bitju v prid, obdr\u017ei, kar pa samo \u017eivalskemu v tebi, zavrzi! In varuj se o\u0161abnosti v sodbi, zakaj le tako more\u0161 varno preiskovati.<\/p>\n Ne imej ni\u010desar za koristno, kat bi te moglo kdaj prisiliti, da bi besedo snedel, da bi skromnost opustil, da bi koga zasovra\u017eil, osumil, preklel, da bi se hlinil, da bi si \u010desa \u017eelel, kar bi moral skrivati za zidovi in zastori.<\/p>\n \u010ce hodi\u0161 pri svojem vsakdanjem delu za zdravo pametjo in dela\u0161 previdno, \u010de se ne ukvarja\u0161 s postranskimi re\u010dmi, temve\u010d sku\u0161a\u0161 ohraniti bo\u017eanski glas v sebi \u010dist, ko da bi ga moral zdaj zdaj vrniti, \u010de se dr\u017ei\u0161, pravim, tega na\u010dela, ne da bi ne vem kaj pri\u010dakoval ali se ne vem \u010desa bal, \u010de ti zado\u0161\u010da dejavnost, ki ustreza naravi, in herojska resnicoljubnost v vsem, kar govori\u0161 in razgla\u0161a\u0161, bo\u0161 sre\u010dno \u017eivel. Ni pa \u010dloveka, ki bi te mogel v tem ovirati.<\/p>\n Vse, kar se dogaja, se dogaja, kakor je prav. Le natanko opazuj, pa se prepri\u010da\u0161. S tem pa ne mislim samo, da se dogaja po naravnem redu, temve\u010d po na\u010delu pravi\u010dnosti, kot zavestno delo osebnega bitja, ki podeljuje vse po vrednosti in zaslugi. Opazuj torej dalje, kakor si za\u010del, in delaj vse, kar po\u010dne\u0161, v tem smislu, prizadevajo\u010d si, da bo\u0161 dober, v besede pravem pomenu dober \u010dlovek! Ne zanemarjaj tega vodila pri nobenem delu!<\/p>\n Kaj je potemtakem, za kaj je \u010dlovek dol\u017ean, da se trudi? Eno samo: po\u0161teno mi\u0161ljenje in splo\u0161no koristna dela, stalna resnica in tako razpolo\u017eenje, da rad sprejema\u0161 kot nujno in umrljivo vse, kar te zadene, kar poteka s teboj vred iz istega pravira.<\/p>\n Bodi kakor pe\u010dina, ob kateri se ve\u010dno razbijajo valovi: sama stoji trdno, okoli nje pa se polega kipenje voda. \u2013 Kako nesre\u010den sem, da sem moral to do\u017eiveti! \u2013 Nikakor! Reci raj\u0161i: Sre\u010den jaz, da \u017eivim kljub udarcu brez bole\u010din, ne da bi me sedanjost strla, ne da bi se prihodnosti bal!<\/p>\n Zato naj te to, kar te je zadelo, ne zadr\u017euje od pravi\u010dnosti, velikodu\u0161nosti, skromnosti, razumnosti, previdnosti, razsodnosti, odkritosr\u010dnosti, dostojnosti, prostodu\u0161nosti in drugih kreposti, ki dajejo, \u010de jih \u010dlovek ima, svojevrsten obraz njegovi naravi.<\/p>\n Kakor pravimo navadno: Zdravnik je \u00bbodredil\u00ab bolniku je\u017eo ali mrzlo kopel ali da hodi bos, tako tudi re\u010de\u0161: vesoljna narava je \u00bbodredila\u00ab temu ali onemu bolezen ali pohabljenje ali izgubo ali kako drugo podobno \u0161kodo. Zakaj kakor pomeni v prvem stavku \u00bbodredil\u00ab toliko kot \u00bbzapisal tako in tako sredstvo\u00ab, ker je primerno za ozdravljenje, tako izra\u017ea drugi stavek misel, da tudi vesoljna narava odreja razna naklju\u010dja kot sredstva, ki ustrezajo posamezniku, da dopolni svojo usodo.<\/p>\n Zatorej spremljaj z vedrim srcem vse, kar te doleti, \u010deprav se ti zdi trdo: saj vodi do smotra, ki se mu pravi: zdravje sveta in uspe\u0161no delovanje in bla\u017eenost najvi\u0161jega bitja. Bog ne po\u0161ilja \u010dloveku ni\u010desar, kar bi ne bilo celotnosti v prid.<\/p>\n Nikomur se ne pripeti ni\u010d takega, \u010desar po svoji naravni ne bi moral nositi. In kakor misli\u0161, da bo\u0161 na onem svetu \u017eivel, tako lahko \u017ee na tem \u017eivi\u0161. Sramota, \u010de ti omaga v \u017eivljenju du\u0161a, preden se utrudi telo!<\/p>\n Mar ni bolje, da v svobodi rabi\u0161 to, kar je tebi prepu\u0161\u010deno, ko pa da se v hlap\u010devskem poni\u017eanju me\u010de\u0161 za tem, kar ni v tvoji mo\u010di? Nekdo \u017eeli: Oh, ko bi le mogel pri tej \u017eenski spati! Ti pa si \u017eeli: Ko bi me le take misli ne obhajale! \u2013 Drugi: Kako bi se neki re\u0161il te nesre\u010de? To pa: Kako naj storim, da mi re\u0161itve treba ne bo? Tretji: Dajte, bogovi, da ne izgubim otroka. Ti: Dajte, da se njegove izgube ne bom bal! \u2013 Skratka, v to smer uravnavaj svoje molitve, pa bo\u0161 videl, kak\u0161ne sadove bo rodilo!<\/p>\n Karkoli te zadane, vse ti je bilo \u017ee od vekov usojeno. \u017de pred veki je sovisnost vzrokov napletla nastanek tebe in tega dogodka, ki te je pravkar zadel. Umetnost, kako \u017eiveti, je bolj podobna rokoborski kot pa plesni umetnosti: to pa zato, ker mora rokoborec zmerom trdno stati in biti pripravljen na nenadne udarce.<\/p>\n Samoaktualizacija in odnos do dela<\/strong><\/p>\n Oglej si drobne rastline in vrab\u010dke in \u010debele, kako opravljajo svoje delo in pomagajo vsak po svoje svetovnemu redu! Ti pa se brani\u0161 dela, ki ti pristoji kot \u010dloveku? Ne te\u017ei\u0161 k temu, kar ti veleva tvoja narava? \u2013 \u017de, a po\u010ditek je tudi potreben. \u2013 Res: toda tudi po\u010ditku je postavila narava mero, prav kakor jedi in pija\u010di.<\/p>\n Da mora \u010dlovek, ki je tako in tako ustvarjen, tako in tako delati, je nujno. Kdor ho\u010de druga\u010de, bi rad, da bodi smokev brez soka. Sploh pa pomisli, da bosta v najkraj\u0161em \u010dasu ti in tak\u0161en \u010dlovek mrtva in da kmalu niti imena ne bo po vama. V bistvu koristnega je, da nujno koristno deluje.<\/p>\n Ne delaj ni\u010desar z nejevoljo, ni\u010desar, kar bi ne merilo na splo\u0161no blaginjo, ni\u010desar z lahkomiselno prenaglico ali samo po svoji glavi! Ne ogrinjaj svojih misli s pisano haljo naki\u010denih rekel! Ne bodi pregostih besed! Ne razmetavaj svojih mo\u010di z raznimi opravki hkrati.<\/p>\n Zatorej dajaj od tega, kar je povsem v tvoji mo\u010di: bodi po\u0161ten, dostojen, delaven; ne i\u0161\u010di naslad, ne godrnjaj zoper usodo; bodi z malim zadovoljen, blag in svoboden; bodi preprost, redkih besed in velikodu\u0161en.<\/p>\n Ne delaj, kot da ti je \u017eiveti deset tiso\u010d let! Smrt visi nad teboj! Zato bodi dober, dokler \u017eivi\u0161, dokler ti je dano. Predvsem pa: Ne vsajaj se raztresenosti in prenateglosti, ampak bodi svoboden in glej na stvari kakor mo\u017e, kakor \u010dlovek, kakor ob\u010dan, kakor umrljivo bitje.<\/p>\n Imej rad poklic, za katerega si se izu\u010dil: v njem i\u0161\u010di utehe! Prepotuj ostanek svojega \u017eivljenja kakor \u010dlovek, ki je vse svoje stvari z iskrenim srcem izro\u010dil bogovom, do ljudi pa bodi tak, da ne bo\u0161 nikomur tiran, pa tudi nikomur hlapec.<\/p>\n Pomni pa tudi, da morata biti \u010das in trud, ki ju za kako delo porabi\u0161, v skladu z vrednostjo in va\u017enostjo dela. Zakaj le tedaj se ne bo\u0161 naveli\u010dal, \u010de se z malenkostmi ne bo\u0161 ukvarjal dlje, kot je nujno potrebno.<\/p>\n Ne delaj ni\u010desar tjavdan, ni\u010desar druga\u010de kakor po pravilih dovr\u0161ene umetnosti!<\/p>\n U\u017eivaj v trenutku, v sedanjosti je mo\u010d<\/strong><\/p>\n Misli tudi na to, da \u017eivi \u010dlovek le kratek \u010das, pravkar teko\u010di trenutek; ves drugi \u010das je ali \u017ee pre\u017eivel ali pa je \u0161e v temi pred njim. Kratka je torej doba, katero vsakdo \u017eivi, majhen na zemlji ko\u0161\u010dek, v katerem \u017eivi. Kratek pa je tudi najdalj\u0161i posmrtni spomin, saj se prena\u0161a le po bore \u010dlove\u010dkih, ki hitro pomro, tako da \u0161e sebe prav ne poznajo, nikar pa koga, ki je \u017ee davno mrtev.<\/p>\n Ne more, kdor se trpljenja boji, nikoli brez strahu gledati v prihodnost: \u017ee to je zoper bo\u0161tvo. Kdor pa se za u\u017eivanjem peha, ta se ne vzdr\u017euje krivice: to je pa \u017ee kar o\u010ditna brezbo\u017enost.<\/p>\n \u010clovekova notranjost in miselna naravnanost<\/strong><\/p>\n Ljudje si i\u0161\u010dejo oddiha na pode\u017eelju, na morju, v gorah. Tudi ti ima\u0161 ve\u010dkrat podobne \u017eelje. In vendar, kako silno in nespametno je vse to, ko pa se lahko vsako uro umakne\u0161 v samega sebe! Saj ne najde \u010dlovek nikjer ti\u0161jega in mirnej\u0161ega zavetja kor v svoji du\u0161i, zlasti \u010de ima v njen zaklade, ki \u017ee ob samem pogledu zbujajo \u010dustvo udobnosti. Pod udobnostjo pa ne razumem drugega kot nrvano blagost. Zato pa si, \u010dim ve\u010dkrat utegne\u0161, privo\u0161\u010di ta oddih in se pomlajaj v njem.<\/p>\n Kakr\u0161ne predstave si naj\u010de\u0161\u010de ustvarja\u0161, tak\u0161na bo tvoja miselnost. Zakaj predstave pu\u0161\u010dajo tako reko\u010d vsaka svojo barvo du\u0161i.<\/p>\n Za kar je kaka re\u010d ustvarjena, tja te\u017ei; a kamor te\u017ei, tam je njen smoter; kjer pa je smoter, tam tudi vsaktere blagor in dobrina. Dobrina razumnega bitja pa je so\u017eitje.<\/p>\n V kar se \u010dlovek za\u017eene, to se tudi uresni\u010di. Vsakdo je toliko vreden, kolikor je vredno to, za \u010dimer se \u017eene.<\/p>\n \u010custva in medsebojni odnosi<\/strong><\/p>\n Kadar ti tvoje okolje z nekak\u0161nim nasiljem zbuja nemir v srcu, se zapri hitro vase in si ne daj \u010dez potrebno ru\u0161iti ubranosti: najbolj\u0161e sredstvo za ohranjanje harmonije je namre\u010d to, da se nenehno vra\u010da\u0161 vanjo.<\/p>\n Prilagajaj se razmeram, v katere te je postavila usoda! Ljubi odkritosr\u010dno ljudi, s katerimi te je zdru\u017eilo naklju\u010dje!<\/p>\n Na tebi je, da se vzdr\u017euje\u0161 mnenj in ne vznemirja\u0161 svoje du\u0161e: zakaj stvari same po sebi nimajo mo\u010di, da bi nas prisilile do kak\u0161ne sodbe.<\/p>\n Navadi se druge pazljivo poslu\u0161ati: v\u017eivi se, kolikor le more\u0161, v du\u0161o govore\u010dega!<\/p>\n Jezen obraz je povsem zoper naravo. \u010ce se jeza ponavlja, zamira prikupnost potez, dokler \u010disto ne ugasne, tako da je nazadnje sploh pri\u017egati ni ve\u010d mo\u010di. \u017de to samo ti bodi dokaz, da je jeza zoper razum.<\/p>\n Ljudje so za drug drugega na svetu: torej jih pou\u010di ali prena\u0161aj!<\/p>\n Ali je mogo\u010de, da bi ne bilo nesramnih ljudi na svetu? Ni mogo\u010de. Ne zahtevaj torej nemogo\u010dih re\u010di!<\/p>\n \u010ce se kdo moti, ga ljubeznivo pou\u010di in mu poka\u017ei, v \u010dem je pregre\u0161il. \u010ce pa tega ne more\u0161, obto\u017ei samega sebe, ali pa tudi sebe ne!<\/p>\n Miren in vendar okreten, veder in vendar resnoben \u2013 tak je mo\u017e, ki hodi pri vsaki stvari za razumom.<\/p>\n Kaj so ljudje, kadar jedo, spe, kadar se spolno dru\u017eijo, kadar se trebijo in podobno? Kaj so, \u010de se oblastno \u0161\u010deperijo, \u010de se prevzetno pona\u0161ajo, nejevoljno godrnjajo in iz svoje visokosti vse pod sabo poni\u017eujejo? Pred kratkim so \u0161e sami kaj vem komu hlap\u010devali in po kaki ceni! \u0160e malo \u2013 pa jih ne bo ve\u010d!<\/p>\n Ljudje, ki drug drugega zani\u010dujejo, so prav tisti, ki bi radi drug drugemu ugajali; ljudje, ki se ho\u010dejo drug pred drugim odlikovati, se drug drugemu klanjajo.<\/p>\n Ne da razpravlja\u0161, kak\u0161en bodi dober mo\u017e, temve\u010d da si, to je glavno!<\/p>\n Zgodovina se ponavlja, u\u010di se iz nje<\/strong><\/p>\n Misli nenehoma na to, da se je, kar se danes dogaja, \u017ee v preteklosti dogajalo in da se bo tudi v prihodnje \u0161e dogajalo! Imej pred o\u010dmi vse istovrstne drame in prizore, ki jih pozna\u0161 po sku\u0161nji ali iz starej\u0161e zgodovine, na primer ves dvor Hadrijanov, ves dvor Antoninov, ves dvor Filipov, Aleksandorv, Krezov: ve\u010dno isti prizori, samo igralci so drugi!<\/p>\n Videz vara, bistvo je o\u010dem prikrito, vse je naravno<\/strong><\/p>\n Zakaj mogo\u010den slepar je videz, in prav kadar misli\u0161, da je re\u010d, ki se z njo ukvarja\u0161, vredna najve\u010d pa\u017enje, te najhuje opehari.<\/p>\n Pozornost zaslu\u017ei tudi opa\u017eanje, da ka\u017eejo pojavi, ki nastopajo vzporedno z naravnimi dogajanji, neko vabljivost in prikupnost. Tako dobiva na primer kruh med peko tu in tam pokline, ki sicer nekako ne sodijo v pekovsko stroko, a ravno te pokline imajo nekaj mikavnega v sebi, kar prav posebno zbuja slast.<\/p>\n Podobno je v smokvi: tudi te razpokajo, kadar so najbolj zrele; in \u010de olive prezore, dajo ravno bli\u017eajo\u010de se ognitje sade\u017eu neko izrazito lepoto. Te\u017eko klasje, ki se upogiba tlom, nagrban\u010dena ko\u017ea na levjem \u010delu, pena, ki pada merjascu od gobca, in \u0161e veliko drugega ne ka\u017ee, ako gleda pojave same na sebi, nikake o\u010darljivostim a vendar rabijo kot spremne prikazni naravnega dogajanja stvarem za lepotilo in privla\u010dnost.<\/p>\n Kdor ima torej posluh in globlje umevanje za to, kar se dogaja v vesoljstvu, njemu utegne po ve\u010dini tudi ob teh samo postranskih okolnosti priti na misel na ubrano smotrnost. Tako \u010dlovek bo pa tudi naravno \u017erelo zveri z enakim ugodjem gledal kakor posnetke, ki jih ka\u017eejo slikarji in kiparji; mogel bo z razumnimi o\u010dmi gledati zrelo lepoto priletnih \u017eena, in starcev prav tako kakor cveto\u010do milino otrok.<\/p>\n Viri:<\/p>\n Mark Avrelij se je rodil leta 121 v Rimu in je bil eden najve\u010djih rimskih cesarjev, filozof in vojskovodja, ki ga je pre\u017eemala pravi\u010dnost in dobro srce. Pod njegovo oblastjo je Rim zopet do\u017eivel stabilnost, dr\u017eavljani pa vero v takratni institucionalni sistem. \u017de zgodaj je za\u010dutil ljubezen do filozofije, s svojimi razmi\u0161ljanji pa je mo\u010dno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6607,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false},"categories":[52,80,79,42,86,1,85],"tags":[],"yoast_head":"\n\n