{"id":119,"date":"2007-07-31T11:17:38","date_gmt":"2007-07-31T11:17:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.daimonion.si\/gaj-julij-cezar-najbolj-poznana-osebnost-anticnega-rima.php"},"modified":"2009-05-31T17:18:44","modified_gmt":"2009-05-31T17:18:44","slug":"gaj-julij-cezar-najbolj-poznana-osebnost-anticnega-rima","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/gaj-julij-cezar-najbolj-poznana-osebnost-anticnega-rima\/","title":{"rendered":"Gaj Julij Cezar, najbolj poznana osebnost anti\u010dnega Rima"},"content":{"rendered":"

Danes je zadnji dan v mesecu juliju. Slednjo besedo izre\u010demo v \u017eivljenju ne\u0161tetokrat, le malokrat pa pomislimo, komu v \u010dast se ta mesec imenuje. No, \u010de pa le pomislimo na to, skoraj vsak od nas ve, da gre za enega najve\u010djih vodij vseh \u010dasov in najbolj poznano osebnost anti\u010dnega Rima Gaj-a Julij-a Cezar-ja, ki je Rimsko republiko spremenil v Rimski imperij.<\/p>\n

Poleg meseca julija se po njem imenujejo tudi Julijske Alpe, vladarski naslov cesar, prav tako pa Cezarjeva \u0161ifra, ki je ena najbolj znanih in preprostih \u0161ifer za kodiranje voja\u0161kih in drugih sporo\u010dil, ki so zahtevale tajnost pred sovra\u017eniki. Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odli\u010dni vojskovodja in strateg. Rodil se je 13. Julija 100 pr. n. \u0161t. in umrl zaradi 23 vbodnih ran 15. Marca leta 44. pr. n. \u0161t., torej pri starosti 56 let.<\/p>\n

Cezar je bil izjemno ambiciozen in je celo \u017eivljenje \u017eivel zgolj za idejo, da naredi Rim dale\u010d najve\u010djo svetovno silo, ki dominira celemu svetu, sam pa je edini na vrhu te mogo\u010dne in\u0161titucije, kot diktator. Zavedal se je, da svojo vizijo lahko uresni\u010di le na en sam na\u010din in sicer, da ga vzljubi rimsko ljudstvo in da pridobi svojo lastno vojsko, ki jo ne more nih\u010de premagati.<\/p>\n


\nGaj Julij Cezar<\/em><\/div>\n

Velika osebnostna prednost Cezarja je bila ta, da ni bil neu\u010dakan in da je imel pred seboj vedno jasen cilj, za katerega je po vseh svojih mo\u010deh delal in dneva v dan. Pri 33 letih, ko si je Aleksander Veliki \u017ee podjarmil cel svet, je bil Julij Cezar \u0161ele na najni\u017eji uradni\u0161ki funkciji, kot kvestor. To naj bi ga sicer mo\u010dno zbodlo (celo do joka), ko se je neko\u010d zagledal v kip Aleksandra in preu\u010deval njegovo delovanje, vendar ga ni oviralo pri njegovem nadaljnjem napredovanju.<\/p>\n

Zelo hitro je napredoval po uradni\u0161kih funkcijah, najprej je postal edil, ki je skrbel za zabavanje ljudstva, torej je skrbel za \u00bbkruha in iger\u00ab. Nato pa je napredoval \u0161e do funkcije vrhovnega sve\u010denika, pontifex maximus, s \u010dimer je postal za\u0161\u010ditnik rimskih obi\u010dajev. S tema funkcijama se je prikupil ljudstvu, ki ga je mo\u010dno vzljubilo. \u0160e prej pa je izkoristil smrt svoje prve \u017eene, da se je ljudstvu pokazal tudi kot ljube\u010d in \u010dustven \u010dlovek. Potreboval je le \u0161e svojo vojsko, prav tako pa se je moral re\u0161iti dolgov, saj je bil izjemno zadol\u017een zaradi prirejanja vseh iger, s katerimi si je ve\u010dal ugled med ljudstvom.<\/p>\n

Zanj je bilo prelomno, ko je v 39. letu starosti postal guverner in je prevzel upravljanje dana\u0161nje \u0160panije. Od takrat naprej je prekr\u0161il marsikateri zakon in za\u010del z ambicioznimi voja\u0161kimi pohodi, ki so bili strate\u0161ki koraki do realizacije njegove velike vizije. Povezal se je s Krasom, ki mu je posojal denar in z vojskovodjem Gnejem Popejem ter z njuno pomo\u010djo pri svojih 40. letih postal eden izmed konzulov, najvi\u0161ji uradnik v Rimski republiki. Skupaj so ustanovili tudi triumvirat, zvezo treh mo\u017e, s \u010dimer pa se je zamajal temelj Rimske republike.<\/p>\n

Julij Cezar je bil odli\u010dni strateg in da je okrepil svoje vezi med zaveznikoma, je svojo h\u010derko Julijo poro\u010dil s Pompejem. Takoj\u0161en viden rezultat triumvirata je bil ta, da je Julij Cezar dobil poveljstvo v provincah Galije, s tem pa tudi \u0161tiri legije (ena legija je \u0161tela 4.800 profesionalnih in te\u017eko oboro\u017eenih vojakov). Tako je Cezar za\u010del s svojim osemletnim voja\u0161kim pohodom, s katerim si je podjarmil Galce in Germane, obenem pa skoraj podvojil velikost Rimskega imperija.<\/p>\n

Najbolj znana bitka Julija Cezarja z Galci je bitka proti upornikom, ki jih je vodil Vercingetoriks. Njegovo ime pomeni zmagovalec v stotih bitkah. To je bil zadnji in najve\u010dji upor, ki se je kon\u010dal s padcem Alesije in tako je bila Galija \u017ee drugi\u010d povsem osvojena in tokrat tudi v celoti pokorjena. Cezar se je izkazal za odli\u010dnega stratega, saj je premagal \u0161tevil\u010dnej\u0161e Galce, Vercingetoriks pa se je pustil zasu\u017enjiti, kasneje pa so ga tudi ubili v je\u010di.<\/p>\n


\nVercingetoriks<\/em><\/div>\n

V svojih pohodih si je Julij Cezar podjarmil okoli 800 plemen, zavzel ve\u010d kot 830 mest in ubil okoli 1 milijon ljudi. Prav toliko pa jih je tudi poslal v su\u017eenjstvo. Boji so bili odlo\u010dilni v prid Rimljanov zaradi izjemnega vodje in stratega Julija Cezarja, organiziranosti, izku\u0161enj, izurjene, bolj oboro\u017eene in vdane vojske ter zaradi hitrosti premikanja vojske in takti\u010dne zrelosti njenih legatov in \u010dastnikov.<\/p>\n

Po velikih zmagah Cezarja v Galiji se je vnela dr\u017eavljanska vojska. Cezar je imel namre\u010d v Rimu veliko nasprotnikov, po smrti Krasa v voja\u0161kih spopadih pa je kot njegov najve\u010dji nasprotnik ostal zgolj Pompej, na strani katerega je bil tudi senat. Pri Farsalosu je Cezar Pompeja tudi dokon\u010dno premagal, kljub temu, da je imel slednji \u0161tevil\u010dnej\u0161o vojsko. Pomepej je pobegnil v Egipt, kjer pa so ga rimski pla\u010danci usmrtili.<\/p>\n


\nGnej Pompej<\/em><\/div>\n

Julij Cezar je \u0161el za njim v Egipt, nevedo\u010d da je Pompej mrtev, in ko so mu pokazali Pompejevo glavo kot darilo, se je odlo\u010dil, da bo na\u0161el storilce in jih kaznoval. Zaveznike Pompeja pa je povsem oprostil. V Egiptu pa se je zaljubil v Kleopatro in ji pomagal pri boju za oblast z njenim bratom Ptolemajem XIII. Kleopatra je tudi Cezarju rodila sina, ki mu je bilo ime Cezarion, kasneje pa ga je dal ubiti Avgust, naslednik Cezarja.<\/p>\n

Seveda se je v Egiptu vnela tudi vojna, ki so jo zanetili egip\u010danski nasprotniki Cezarja. V tej vojni pa je zgorela tudi znamenita aleksandrijska knji\u017enica. Kasneje je dal Cezar v Rimu zgraditi \u0161e ve\u010djo knji\u017enico, kot znak, da je dosegel \u0161e ve\u010d, kot Makedonec Aleksander Veliki. Za tem je bilo \u0161e ve\u010d uporov, predvsem s strani njegovih rimskih nasprotnikov. Najve\u010dji upor je bil, ko sta sinova Pompeja zbrala veliko vojsko, vendar pa je Cezar vse upore uspe\u0161no zatrl. To je bila njegova zadnja bitka, kjer je pripomnil, da se je vedno boril za zmago, tokrat pa prvikrat za svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

Nato so Cezarja v Rimu izvolili za dosmrtnega diktatorja. Vendar je bil Cezar take narave, da ni hotel u\u017eivati v sadovih preteklega dela, ampak si je vedno znova \u017eelel velikih dejanj in slave. Zato je na\u010drtoval novi veliki bojni pohod proti vzhodu, ki naj bi trajal tri leta, s tem pa naj bi dokon\u010dno utrdil meje Rimskega imperija. Do takrat pa se je posve\u010dal birokratskim zadevam in naredil nekaj klju\u010dnih reform ter izgradil nekaj izjemnih gradenj v samem centru Rima.<\/p>\n

Vendar je nadaljnje na\u010drte Cezarja prekri\u017eal senat z zaroto, na \u010delu katere sta bila Kasij in Brut. Slednjega je Cezar tudi pomilostil, ko se mu je ta enkrat \u017ee uprl, prav tako pa naj bi ga posvojil, kot lastnega sina, obljubil pa mu je tudi pomemben polo\u017eaj. Vendar je Senat izgubljal mo\u010d, branil svoje interese, prav tako pa so se bali, da bi Cezar postal tudi monarh, zato so se odlo\u010dili, da skujejo zaroto. Cezar je to slutil, sam pa je bil prepri\u010dan, da je potomec bogov, same Venere in da so bogovi na njegovi strani, da ga \u0161\u010ditijo in ga bodo podpirali v nadaljnjih pogumnih podvigih, kot so ga dosedaj.<\/p>\n


\nMark Junij Brut<\/em><\/div>\n

In tako naj bi Bogovi poslali tudi ve\u010d znamenj. Namre\u010d bolj ko se je bli\u017eal dan zarote, ve\u010d naj bi bilo teh znamenj, ki so napovedovala Cezarju nesre\u010do. Na nebu naj bi se pojavljala nenavadna svetloba, na forum pa so se spu\u0161\u010dale ptice, ki so napovedovale nesre\u010do. Ko je Cezar \u017ertvoval \u017eival, je izginilo srce \u017ertvene \u017eivali.<\/p>\n

Nek vede\u017e je Cezarju svetoval, naj se varuje mar\u010devih id, ki bodo potekale 15. marca. No\u010d pred usodnim dnem naj bi se tudi takratni Cezarjevi \u017eeni sanjalo, da v naro\u010dju dr\u017ei mrtvega mo\u017ea. Na dan mar\u010devih id naj bi se Cezar na poti v Senat ustavil pri vede\u017eu, ki ga je opozoril in mu posmehljivo rekel: \u00bbMar\u010deve ide so pri\u0161le.\u00ab. Vede\u017e mu je tiho odvrnil: \u00bbPri\u0161le, a ne pre\u0161le.\u00ab.<\/p>\n

V Senatu so Cezarja umorili, podlegel je 23 ranam, ki so mu jih Senatorji odprli z bodali. Naslednji dan je Brut govoril na Forumu. Senat je pripravil pomilostitev zarotnikov in ljudstvo je to odobravalo. Vendar, ko pa so prinesli zmrcvarjeno Cezarjevo truplo in ko so odprli njegovo oporoko, v kateri je vsakemu me\u0161\u010danu zapustil dolo\u010deno vsoto, je ljudstvo ponorelo in iz miz napravilo grmado ter se\u017egalo truplo. Nekateri so iz grmade pobrali bakle in za\u010deli za\u017eigati hi\u0161e zarotnikov, nekaj so jih celo ubili.<\/p>\n

Glavna zarotnika Brut in Kasij sta zbe\u017eala, vendar sta bila kasneje premagana pod Oktavijanom in Markom Antonijem. Nobeden od morilcev Cezarja ga ni pre\u017eivel za ve\u010d ko 3 leta in nobeden izmed njih ni umrl naravne smrti. Veliko jih je storilo samomor z istim no\u017eem, kot so zadali smrtne rane Cezarju. Takoj po njegovi smrti pa se je za\u010dela 15 letna dr\u017eavljanska vojna, v kateri je na koncu zmagal Oktavijan, prane\u010dak v katerem je Cezar videl pravega naslednika.<\/p>\n

Oktavijan, Mark Antonij in Lepid so namre\u010d sklenili drugi triumvirat, iz katerega je bil kmalu izgnan Lepid, ker se je ustra\u0161il ve\u010danja mo\u010di Oktavijana. Mark Antonij se je v Egiptu zaljubil v Kleopatro, kar pa je bil tudi povod, da ga je Oktavijan napadel in na koncu tudi zmagal. Mark Antonij in Kleopatra sta naredila samomor in tako je Gaj Oktavijan postal edini rimski vladar. Po sto letih vojn in padcu republike se je za\u010delo 200 let trajajo\u010de obdobje miru, prav tako pa razcvet Rimskega imperija.<\/p>\n

Druga\u010de pa je bil Cezar izjemen vizionar, \u017eivel je zgolj za eno idejo, odlikoval ga je tudi izjemen pogum. Njegovi vojaki so ga ob\u010dudovali, ker se je boril ob njih in bil vedno v prvih vrstah ter reskiral svoje \u017eivljenje. Bolnim je prepu\u0161\u010dal le\u017ei\u0161\u010da, jedel enako hrano kot ostali vojaki in vedno s primernimi besedami navdu\u0161il, da so mu sledili. Bil je izjemen strateg, tako voja\u0161ko kot tudi politi\u010dno. Imel je odli\u010dne govorni\u0161ke spretnosti, prav tako pa je znal skrivati tudi svoje ob\u010dutke, predvsem jezo in skrb. Verjel je vase in v svojo usodo, v katero ni nikoli podvomil.<\/p>\n

Obenem pa je bil Cezar tudi izjemni u\u017eiva\u010d, ki si je privo\u0161\u010dil ne\u0161teto mo\u0161kih in \u017eenskih teles. Prav tako ga je mu\u010dila bo\u017ejast, jezila ga je tudi ple\u0161avost. Kljub vsemu pa je skrbel, da je imel vedno zdravo telo, napeto kot tetiva in da mu u\u017eitki niso zameglili ciljev ter velike vizije za katero je bil rojen. Nekateri njegovi najbolj znani izreki so bili:<\/p>\n